<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="84074" NadgradivoID="0" NRID="18494478" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=84074" StOgledov="629" StPrenosov="132" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 22:32:50" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-84074">20.500.12556/DKUM-84074</PID>
  <Naslov>Analiza razvojnih potencialov in trajnosti turizma v primerljivih državah</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>The analysis of development potentials and sustainability of tourism in comparable countries</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Turizem je strateško pomembna gospodarska panoga v številnih državah. Zagotavlja delovna mesta v več panogah, ki so s turizmom povezane neposredno ali posredno, znatno  prispeva k bruto domačemu proizvodu, davčnim prihodkom, gospodarski rasti in krepitvi prepoznavnosti držav v svetu.  
Turizem pa je hkrati odgovoren za visok delež svetovnih emisij ogljikovega dioksida. K visokemu  ogljičnemu odtisu turizma prispevajo različne panoge, ki razvoj turizma podpirajo, kot npr. transport, prenočitvene zmogljivosti in druge dejavnosti turistične infrastrukture.  Zaradi tega se v svetu vedno bolj poudarja pomen implementacije trajnosti v  turizem. Slednja obsega ekonomsko, družbeno in okoljsko dimenzijo. Pomembna predhodna faza  v procesu načrtovanja implementacije trajnosti v turizem je ocena razvojnih potencialov turizma. Razvojni potencial v turizmu se nanaša na sposobnost destinacije za privabljanje in sprejemanje turistov. Razvojni potencial turizma je opredeljen kot skupek virov, ki jih ima določena destinacija, in jih je mogoče preoblikovati v turistično ponudbo in turistične produkte.
V magistrskem delu smo primerjali razvojne potenciale ter trajnost turizma Slovenije, Češke in Estonije. Doprinos panoge turizma je v zadnjem desetletju v Sloveniji vztrajno rasel, še posebej kot posledica mednarodnih prihodov turistov, ki so se v obdobju od 2010 do 2019 več kot podvojili. V Sloveniji je turizem v letu 2019 neposredno prispeval 5,4 % celotnega BDP, z vključenimi posrednimi učinki pa kar 8,5 % BDP. Turizem na Češkem je imel konstantno stabilno rast skoraj celo desetletje pred pojavom pandemije COVID-19. V letu 2019 je turizem na Češkem neposredno predstavljal 2,9 % BDP in je zaposloval 239.506 ljudi (4,4 % vseh zaposlenih). Turizem pomembno prispeva tudi k estonskemu gospodarstvu, saj je pred pandemijo COVID-19 neposredno zagotavljal 5,4 % BDP in 4,4 % vseh delovnih mest. 
Z raziskavo v magistrskem delu smo potrdili, da je Slovenija na področju razvojnega potenciala in trajnosti turizma primerljiva in konkurenčna Češki in Estoniji. Rezultati naše raziskave kažejo, da so te tri države v svetovnem vrhu po uspešnosti panoge turizma, kar je izrednega pomena še posebej za  majhno državo kot je Slovenija. Potrdili smo tudi, da obravnavane tri države kažejo dobre rezultate glede trajnosti turizma: Med 99 preučevanimi državami v raziskavi Euromonitorja so se vse tri obravnavane države uvrstile med prvih 15.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Tourism is a strategically important economic sector in many countries. It provides jobs in several industries directly or indirectly linked to tourism, contributes significantly to gross domestic product, tax revenues, economic growth and enhances the visibility of countries in the world.  
At the same time, tourism is responsible for a high proportion of global carbon dioxide emissions. Various sectors that support tourism development, such as transport, accommodation facilities and other tourism infrastructure activities, contribute to the high carbon footprint of tourism.  As a result, the importance of implementing sustainability in tourism is being increasingly emphasised worldwide. The latter encompasses economic, social and environmental dimensions. An important preliminary stage in the process of planning the implementation of sustainability in tourism is the assessment of tourism development potentials. Tourism development potential refers to the capacity of a destination to attract and receive tourists. Tourism development potential is defined as the set of resources that a destination has and that can be transformed into tourism supply and tourism products.
In the master thesis, we compared the development potential and sustainability of tourism in Slovenia, the Czech Republic and Estonia. The contribution of the tourism industry has grown steadily in Slovenia over the last decade, especially as a result of international tourist arrivals, which have more than doubled between 2010 and 2019. In Slovenia, tourism directly contributed 5.4% of total GDP in 2019, and 8.5% of GDP when indirect effects are included. Tourism in the Czech Republic had a constant stable growth for almost a decade before the COVID-19 pandemic. In 2019, tourism in the Czech Republic directly accounted for 2.9% of GDP and employed 239,506 people (4.4% of total employment). Tourism also makes a significant contribution to the Estonian economy, directly accounting for 5.4% of GDP and 4.4% of total employment before the COVID-19 pandemic. 
Our research in this Master&#039;s thesis has confirmed that Slovenia is comparable and competitive with the Czech Republic and Estonia in terms of tourism development potential and sustainability. The results of our research show that these three countries are among the world leaders in the performance of the tourism industry, which is extremely important especially for a small country like Slovenia. We also confirmed, that all three studied countries show good results regarding sustainable tourism. In the research of Euromonitor that included 99 countries, all three ranked between the best 15. We have also confirmed that the three countries studied show good results in terms of tourism sustainability. Among the 99 countries studied in the Euromonitor survey, all three countries ranked in the top 15.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>turizem</Beseda>
    <Beseda>razvojni potencial</Beseda>
    <Beseda>trajnost</Beseda>
    <Beseda>destinacija</Beseda>
    <Beseda>primerjalna analiza</Beseda>
    <Beseda>Slovenija</Beseda>
    <Beseda>Češka</Beseda>
    <Beseda>Estonija</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Tourism</Beseda>
    <Beseda>development potential</Beseda>
    <Beseda>sustainability</Beseda>
    <Beseda>destination</Beseda>
    <Beseda>comparative analysis</Beseda>
    <Beseda>Slovenia</Beseda>
    <Beseda>Czech Republic</Beseda>
    <Beseda>Estonia</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>U. Brajnik</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2023-04-05 20:06:44</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2023-06-27 15:02:50</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2023-06-28 03:08:22</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2023</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="2" Kratica="CC BY-NC-SA 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/deed.sl" Logo="by-nc-sa.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc-sa.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2023-04-05" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="80747" Ime="Urška" Priimek="Brajnik" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="47189" Ime="Romana" Priimek="Korez Vide" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">338.48:502.131.1</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/157004035">157004035</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="167477" DatotekaNRID="13131119" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="2861390" VelikostDatotekeKratko="2,73 MB" DatumVstavljanja="2023-05-23 11:45:08" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Brajnik_Urska_2023.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Brajnik_Urska_2023.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>66C3D13A9B9A8173AE0284065D691C9A</MD5>
      <SHA256>6c96ac56d605aaa8db3ea2915084d6724f07932f672b7c4443c646351785c4ca</SHA256>
      <UUID>806b2e10-f94e-11ed-b5d8-00155d000105</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=167477</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="209145"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="2" Kratica="EPF" ZavodEvsID="0000079" Logo="EPF_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/EPF_logo.gif">Ekonomsko-poslovna fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
