<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="84781" NadgradivoID="0" NRID="19627537" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=84781" StOgledov="694" StPrenosov="42" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 13:03:16" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-84781">20.500.12556/DKUM-84781</PID>
  <Naslov>Opredelitev, uvajanje in prakse zelenega računalništva v Sloveniji in tujini</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Definition, implementation and practices of green computing in Slovenia and abroad</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Živimo v času, kjer so računalniški sistemi nekaj vsakdanjega. Navadno ob njih pomislimo na prednosti, ki jih ponujajo; navsezadnje ne moremo zanikati, da nam na več področjih življenja poenostavljajo delo. Kot slabo lastnost pa največkrat omenimo vedno večjo odvisnost od njih, ki je, sploh pri mladih, vedno bolj problematična. Ne zdi pa se, da se dovolj govori o drugi plati, onesnaževanju, tistem, ki nam je, kot uporabnikom, navadno manj vidna. Ta problematika je gonilo te magistrske naloge.

Število računalnikov se povečuje iz dneva v dan, prav tako pa tudi njihova električna poraba. To vpliva na povečevanje delcev karbona v atmosferi. Zeleno računalništvo in njegove strategije predstavljajo možnost za bolj zdrav in varnejši prostor za nas (Vikram, 2015, str. 767). 

Zeleno računalništvo je pojem, ki ga je težko enotno opisati. Gre namreč za disciplino, ki iz dneva v dan pridobiva pomen in število njenih privržencev. Čeprav, svetovno gledano, zaenkrat še ni regulacij v zvezi z zelenim računalništvom, pa je za pričakovati, da se bo to v naslednjih nekaj letih spremenilo. Podjetja, ki se tega zavedajo in to tudi v tem trenutku že upoštevajo, so na odlični konkurenčni poti.

Zanimivo je pogledati statistiko, ki navaja, da so računalniški sistemi »krivci« za 13 % porabe električne energije v pisarniških stavbah. Povedano z drugimi besedami, to predstavlja 2 % letne porabe električne energije v Združenih državah Amerike ali toliko, kot je sama porabi zvezna država New Jersey (Levis in drugi, b. d.).

Zdi se, da je Slovenija na tem področju nekaj korakom za ostalimi. Vsaj tako nakazuje naš vprašalnik, ki je pokazal, da več kot 80 % respondentov sploh še ni slišalo za zeleno računalništvo. Po drugi strani pa jih polovica označuje kot zelo pomemben element organizacije v bližnji prihodnosti.</Opis>
  <TujJezik_Opis>We live in an era where computer systems are commonplace. We tend to think of the advantages they offer – after all, there is no denying that they simplify our work in many areas of our lives. As a disadvantage we most commonly mention the increasing dependence from them, especially among young people. It does not seem that enough is being said about the pollution side, the one that is usually not visible to us as users. This is the main reason of this master’s thesis.

There are daily more and more computers, as is their electricity consumption. This is one of the reasons for the increase of carbon particles in the atmosphere. Green Computing and its strategies are an opportunity for a healthier and safer place for people to live in (Vikram, 2015, p. 767).

It is hard to describe a unified way of Green Computing. This is a discipline that is gaining importance and supporters from day to day. Although, globally speaking, there is no regulation of Green Computing yet, this is expected to change in the next couple of years. Organizations that are aware of this and are already taking steps toward it are already ahead of the competition.

It is interesting to look at the statistics stating that computer systems are the “culprit” of 13 % of electricity consumption in office buildings. This represents 2 % of annual electricity consumption in the whole USA, or as much as the consumption of New Jersey State alone (Levis, et al., n.d.).

Slovenia seems to be a few steps behind. Referring to our survey, more than 80 % of respondents had never heard of Green Computing. On the other hand, half of them consider it as a very important element of the future of organizations.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>zeleno računalništvo</Beseda>
    <Beseda>zeleni informacijski sistemi</Beseda>
    <Beseda>zelena informacijska tehnologija</Beseda>
    <Beseda>družbena odgovornost</Beseda>
    <Beseda>trajnost</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>green computing</Beseda>
    <Beseda>green information systems</Beseda>
    <Beseda>green information technology</Beseda>
    <Beseda>social responsibility</Beseda>
    <Beseda>sustainability</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>N. Milošič</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2023-07-22 22:41:14</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2023-10-10 14:56:51</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2023-10-11 03:12:31</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2023</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="1" Kratica="CC BY-NC-ND 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl" Logo="by-nc-nd.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc-nd.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2023-07-24" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="81169" Ime="Nina" Priimek="Milošič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="47744" Ime="Samo" Priimek="Bobek" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">004:504</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/167840515">167840515</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="170773" DatotekaNRID="13177597" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="3508185" VelikostDatotekeKratko="3,35 MB" DatumVstavljanja="2023-08-29 17:59:48" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Milosic_Nina_2023.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Milosic_Nina_2023.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>B6DE77F98D1B00DFEF1EFEF8FAB0936D</MD5>
      <SHA256>fead96e9b7f78f7f575948318493cb95ef9dc27fd53c42a6594aee8ff8360d5f</SHA256>
      <UUID>13d13ae7-4685-11ee-93d5-00155d000105</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=170773</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="169320"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="2" Kratica="EPF" ZavodEvsID="0000079" Logo="EPF_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/EPF_logo.gif">Ekonomsko-poslovna fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
