20.500.12556/DKUM-86311 Fantasy and Madness in Two Female Protagonists in Gothic Fiction m. a. thesis Fantazija in norost pri dveh protagonistkah v gotski pripovedni prozi magistrsko delo The thesis analyses the influence of fantasy and madness on two female protagonists in The Haunting of Hill House by Shirley Jackson and The Turn of the Screw by Henry James. It aims to explain in what ways the fantasizing of two female protagonists suggests the potential madness or mental health issues in the protagonists. The protagonists, Eleanor Vance, and the governess, experience seemingly inexplicable supernatural occurrences while trying to restart their lives in new surroundings. Both literary works of Gothic fiction focus on their narration and explanation of the events and their fantasizing about what could have been. To correctly interpret the results of the analysis and scientific terms, the first part of the thesis deals with the explanation of specific terminology related to the Gothic genre, madness in medical and literary terms in the nineteenth and twentieth centuries, and psychoanalytic criticism. The theoretical background is significant for the definition of the specific passages that help us understand the ambiguous literary works by Jackson and James. The thesis attempts to discover what mental illnesses could be tormenting the female protagonists and how defining their symptoms could help explain their behaviour and inexplicable occurrences. Magistrsko delo obravnava fantazijo in norost protagonistk v gotskih romanih V hiši med hribi straši (The Haunting of Hill House) pisateljice Shirley Jackson in Obrat vijaka (The Turn of the Screw) pisatelja Henryja Jamesa. Čeprav je bil roman Shirley Jackson izdan leta 1959, roman Henryja Jamesa pa leta 1898, lahko med njima najdemo veliko vzporednic. Cilj magistrskega dela je pojasniti, na kakšne načine fantaziranje obeh protagonistk, Eleanor Vance in guvernante, vpliva na morebitno norost in duševne težave protagonistk. Protagonistki obeh romanov izkusita nadnaravne dogodke, ki bi jih z racionalnim razumevanjem sveta težko pojasnili. Dogodki se začnejo pojavljati, ko se protagonistki odločita – vsaka na svoj način – znova zaživeti svoje življenje v drugačnem okolju od domačega, ki sta ga vajeni. Oba gotska romana svoje pripovedovanje in pojasnjevanje dogodkov osredotočata na zorni kot obeh protagonistk, kar bralcu omogoča dostop do njunih fantaziranj in zapletenih miselnih procesov. Da kot bralci lahko pravilno interpretiramo rezultate analize in znanstvene pojme, je v prvem delu magistrskega dela predstavljeno teoretično ozadje, ki zajema štiri glavna poglavja: opredelitev gotske pripovedne proze in z njo povezane strokovne terminologije, dojemanje norosti v medicini, dojemanje norosti v književnosti devetnajstega in dvajsetega stoletja ter psihoanalitični kritiški pristop v književnosti. Teoretično ozadje je pomembno za razumevanje analiziranih odstavkov, ki nam pomagajo razumeti večpomenskost obeh romanov. Magistrsko delo poskuša odkriti, katero duševno bolezen ali motnjo bi protagonistki lahko imeli. Prav tako si lahko z opredelitvijo njunih simptomov pomagamo razložiti njuno vedenje in nekatere dogodke, ki jih drugače morda ne bi znali pojasniti. V prvem poglavju teoretičnega ozadja je povzeta vsebina strokovnih del o gotski pripovedni prozi. Pojasnjeni so njeni začetki, glavne značilnosti, podzvrsti, razlike glede na časovna obdobja in navedene avtorje, ki so s svojimi deli pomembno krojili značilnosti in razvoj gotske pripovedne proze skozi stoletja. Magistrsko delo se natančneje osredotoča na žensko gotsko pripovedno prozo, saj je ta zaradi svojih značilnosti najpomembnejša za razumevanje romanov Shirley Jackson in Henryja Jamesa. Drugo poglavje opisuje razumevanje norosti v medicini v devetnajstem in dvajsetem stoletju. V preteklosti je bilo veliko nerazumevanja glede norosti in duševnih bolezni. Najbolj znana duševna bolezen iz preteklih stoletij je tako imenovana »histerija«, ki so ji rekli tudi »ženska bolezen«, saj so takrat živeli v prepričanju, da so ženske bolj nagnjene k šibkemu umu in da ne prenesejo toliko fizičnih in psihičnih naporov kot moški. Magistrsko delo v nadaljevanju pojasni, kako se je definicija norosti spreminjala skozi čas vse do danes, ko termina histerija v strokovni literaturi praktično ne najdemo več. Norost so »zamenjale« razne oblike duševnih in umskih bolezni, ki imajo različne simptome in načine zdravljenja. V magistrskem delu je izpostavljena shizofrenija, saj se je skozi raziskovalno delo pokazalo, da nekateri simptomi in duševne motnje, ki se pojavljajo pri Eleanor Vance in guvernanti, kažejo prav na to bolezen. Prav tako se norost nenehno pojavlja v književnosti, vse od grške antične književnosti naprej. V književnosti so se avtorji seveda lahko poigravali z različnimi idejami in znanjem ter strokovnim gradivom, ki je v času nastanka književnega dela obstajalo. V tretjem poglavju so tako izpostavljena leposlovna dela, ki izpostavljajo podobne zgodbe, ki so se resnično dogajale in so zapisane v poglavju pred tem. Prav tako so izpostavljeni štirje izstopajoči avtorji iz obdobja devetnajstega in dvajsetega stoletja: Charles Dickens, Virginia Woolf, Sylvia Plath in Jean Rhys. Vsi navedeni avtorji so na svoj način pripomogli k obravnavi in razumevanju norosti skozi svoje oči in izkušnje. The Haunting of Hill House The Turn of the Screw Shirley Jackson Henry James fantasy madness mental illness schizophrenia Female Gothic The Haunting of Hill House The Turn of the Screw Shirley Jackson Henry James fantazija norost duševna bolezen shizofrenija ženska gotska pripovedna proza true true false L. Zorec Angleški jezik Slovenski jezik Magistrsko delo/naloga 2023-11-10 18:12:13 2024-03-14 09:46:49 2024-03-15 03:16:59 0000-00-00 00:00:00 2023 0 Maribor 0 Maribor 1 spletni vir (1 datoteka PDF (IX, 77 str.)) 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 821.111(73).09-31(043.2) 188838403 MAG_Zorec_Lara_2023.pdf MAG_Zorec_Lara_2023.pdf 1 571A27F7665D6DF12C7D587EC067EDA7 befa79396dcf59f1a8e2184c6ddb6605df9a907a9fe903f6c51f075e84f2a361 37f8ce49-7fee-11ee-b512-00155d000105 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=174047 Filozofska fakulteta 0 0 0