20.500.12556/DKUM-89480 Microplastic pollution in vulnerable karst environments case study from the Slovenian classical karst region Onesnaževanje z mikroplastiko v ranljivem kraškem svetu primer slovenskega klasičnega krasa Since the start of mass production of plastic materials more than a century ago, the problem of accumulating plastic waste in the environment has reached epic proportions. Recently, the problem of smaller plastic particles (microplastic, MP) in the environment has become a widely studied topic, but the amount and types of MP in karst environments are still poorly known. Thus, the objective of this study was to collect and analyse samples from various karst habitats and to try and determine the scope of pollution in karst springs that are in part used as sources for drinking water. Of the potential pollution sources, we sampled rainwater, two discharges from wastewater treatment plants, and a leachate from a landfill. We conducted polymer analyses of potential MP particles using FTIR-ATR. The results showed that eight samples from the Postojna region (Postojna–Planina Cave System, rainfall sample and surface streams) contain up to 444 MP particles per m3. However, 32 samples taken from the Škocjan–Kačna–Jama 1 v Kanjaducah Cave System contain up to 60,000 MP particles per m3, with the bulk of particles found in the sediment samples from Škocjan Caves – Kačna Cave System. Samples from Postojna region contained mostly PET, PU and PA polymers, with a minor inclusion of polymers of plastic sponge used for cleaning. Samples from Škocjan region contained mostly PP, PET and PE polymers, with some of PA and PU polymers. Sediment samples contained much less MP particles compared to water samples, which indicates fast transport through karst aquifer. Z začetkom proizvodnje plastičnih polimerov pred več kot stoletjem se je pojavil pereč problem kopičenja plastičnih odpadkov v okolju. V zadnjih letih se problematika majhnih delcev plastike (mikroplastike, MP) pospešeno proučuje, kljub vsemu je malo znanega o količinah in vrstah MP v kraškem okolju. Namen te raziskave je bil odvzeti in analizirati vzorce iz kraških habitatov ter poskusiti določiti onesnaženje z mikroplastiko v kraških izvirih, ki se uporabljajo kot viri pitne vode. Od potencialnih virov onesnaženja smo vzorčili deževnico, izpust očiščene vode iz dveh komunalnih čistilnih naprav in izcedne vode iz smetišča. Analize polimerov potencialnih MP delcev smo opravili z metodo FTIR-ATR. Rezultati so pokazali, da osem vzorcev s postojnskega območja (Postojnskoplaninski jamski sistem, vzorec deževnice in vzorci površinskih voda) vsebuje do 444 MP delcev na m3. Po drugi strani 32 odvzetih vzorcev iz jamskega sistema Škocjanske jame: Kačna jama ‒ Jama 1 v Kanjaducah vsebuje do 60.000 MP delcev na m3, z najvišjo koncentracijo vlaken MP v jamskem sistemu Škocjanske jame: Kačna jama. Rezultati polimerne analize so pokazali, da vzorci s postojnskega območja vsebujejo največ PET, PU in PA polimere, z majhnim deležem polimerov, ki imajo podoben spekter kot plastična gobica za čiščenje. Vzorci s škocjanskega območja so vsebovali večinoma PP, PET in PE polimere, z manjšim deležem PA in PU polimerov. Vzorci sedimenta so vsebovali precej manj MP delcev kot vodni vzorci, kar kaže na hiter prenos onesnaženja skozi kraški vodonosnik. caves fibres microplastic contamination karst (geology) groundwater pollution plastics aquifers Postojna (Slovenia) Škocjan (Slovenia) jame vlakna onesnaženje z mikroplastiko kras (geologija) podzemne vode onesnaževanje plastika vodonosniki Postojna (Slovenija) Škocjan (Slovenija) true false true Slovenska akademija znanosti in umetnosti Angleški jezik Slovenski jezik Znanstveno delo 2024-07-12 08:39:02 2024-07-12 09:14:31 2024-07-13 03:57:08 0000-00-00 00:00:00 2022 0 0 Str. 79-92 Št. 1 Letn. 51 2022 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 2022-02-02 0000-00-00 2022-12-08 551.435.8:504.5:691.175(497.47) 133496067 10.3986/ac.v51i1.10597 0583-6050 Valentic-2022-MICROPLASTIC_POLLUTION_IN_VULNER.pdf Valentic-2022-MICROPLASTIC_POLLUTION_IN_VULNER.pdf 1 87E1EBDA9F3CA0A8353F1BB3CD024580 0089dd37fe45b277ae8a270528f9862ab814aa3d4ec74e23ca9e2ba4d9748ab5 febe07a2-401d-11ef-907b-00155d000105 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=181414 https://doi.org/10.3986/ac.v51i1.10597 0 6fce7493-4019-11ef-907b-00155d000105 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=181413 Fakulteta za naravoslovje in matematiko 0 0 0