<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="92769" NadgradivoID="0" NRID="26374440" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=92769" StOgledov="212" StPrenosov="63" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 16:11:52" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-92769">20.500.12556/DKUM-92769</PID>
  <Naslov>Angleški kralj Rihard III. in vojskovodja Cesare Borgia</Naslov>
  <Podnaslov>vzporedna življenjepisa dveh mož, ki sta postala simbol časa in značaja</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Richard III, King of England, and Cesare Borgia, commander</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>parallel biographies of two men who became the symbol of time and character</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V magistrskem delu sta predstavljena vzpon in padec dveh mož, angleškega kralja Riharda III. in vojskovodje Cesareja Borgie. Rihard III. velja za zloglasnega angleškega kralja, s katerim se je končala znamenita rodbina Plantagenetov, prav tako pa tudi vojna rož med rodbinama York in Lancaster, ki je trajala od leta 1455 do leta 1485, ko je Henrik VI. Tudor porazil Riharda III. in pozneje združil obe rodbini pod tudorskim grbom. Rihard se je na oblast povzpel s političnimi intrigami in z domnevnim umorom svojega nečaka, prestolonaslednika Edvarda, sina Edvarda IV. Tako nagel, kot je bil njegov vzpon na oblast, je bil tudi njegov padec v bitki pri Bosworth Fieldu. Cesare Borgia velja za trmastega in neuklonljivega vojskovodjo, ki je svojo pot začel kot kardinal pod okriljem očeta Rodriga Borgie (pozneje papeža Aleksandra VI.). Njegova kariera pod okriljem Cerkve se je hitro končala, saj ga je oče po smrti starejšega brata imenoval za vojskovodjo in poveljnika papeških sil. Cesare se je skupaj z očetom podal na misijo oblikovanja papeštva kot dednega nasledstva in Romanje kot dedne pokrajine rodbine Borgijcev. Tudi Cesarejeva kariera se je končala s padcem vojskovodje v bitki leta 1507, ko je po smrti očeta poskusil ohraniti veljavo in položaj, vendar se je poskus izjalovil. Magistrsko delo je usmerjeno v primerjavo obeh velikih mož, njunih interpretacij v literaturi skozi stoletja, predvsem v delih Williama Shakespearja in Niccoloja Machiavellija, mitov, resnic ter predvsem njune simbolne vloge v evropski in svetovni zgodovini.</Opis>
  <TujJezik_Opis>This master&#039;s thesis presents the rise and fall of two men, Richard III, King of England, and commander Cesare Borgia. Richard III is considered the infamous English king with whom the famous Plantagenet dynasty came to an end. The death of Richard III brought to its end the Wars of the Roses between the houses of York and Lancaster, which lasted from 1455 to 1485 when Henry VI became King of England. Tudor defeated Richard III and later united the two families under the Tudor coat of arms. Richard rose to power through political intrigue and the alleged murder of his nephew, Edward, the heir to the throne and son of Edward IV. His fall at the Battle of Bosworth Field was as swift as his rise to power was in 1483. Cesare Borgia is regarded as a stubborn and implacable military leader who began his career as a cardinal under the patronage of his father, Rodrigo Borgia (later Pope Alexander VI). His career under the Church&#039;s wing ended abruptly when his elder brother died, and his father appointed him military commander and commander of the papal forces. Together with his father, Cesare embarked on a mission to establish the Papacy as the hereditary succession and Romagna as the hereditary province of the Borgia family. Cesare&#039;s career also ends with his fall as a military commander in battle in 1507, when he tried to retain his power and position after the death of his father, but the attempt failed. The master&#039;s thesis focuses on comparing the two great men, the interpretations of their characters in literature over the centuries, especially in the works of William Shakespeare and Niccolo Machiavelli, myths, truths, and their symbolic role in European and world history.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Rihard III.</Beseda>
    <Beseda>Cesare Borgia</Beseda>
    <Beseda>vojna rož</Beseda>
    <Beseda>Aleksander VI.</Beseda>
    <Beseda>William Shakespeare</Beseda>
    <Beseda>Niccolo Machiavelli</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Richard III</Beseda>
    <Beseda>Cesare Borgia</Beseda>
    <Beseda>Wars of the Roses</Beseda>
    <Beseda>Alexander VI</Beseda>
    <Beseda>William Shakespeare</Beseda>
    <Beseda>Niccolo Machiavelli</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>L. Zorec</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje>Anglija (Velika Britanija); Italija; 1400-1507;</Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-05-12 19:50:51</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-07-08 10:32:35</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-07-09 03:07:58</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Maribor</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>1 spletni vir (1 datoteka PDF (VIII, 122 str.))</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>Zaloznikova</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>Objavljeno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="1" Kratica="CC BY-NC-ND 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl" Logo="by-nc-nd.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc-nd.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2025-05-12" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="91054" Ime="Lara" Priimek="Zorec" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="442093315" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="35339" Ime="Tone" Priimek="Ravnikar" AltIme="Anton Ravnikar" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="990307" Afiliacija="" ArrsID="30079" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">94(4)&quot;14/15&quot;:929(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/241722627">241722627</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="190915" DatotekaNRID="14267266" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1958141" VelikostDatotekeKratko="1,87 MB" DatumVstavljanja="2025-05-12 20:19:31" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Zorec_Lara_2025.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Zorec_Lara_2025.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>27B2872A58DC96E683BCED29C442177E</MD5>
      <SHA256>73ff14f90909cd96796fa8118ed5b24185d890dc0d32c1476cec7101d634415f</SHA256>
      <UUID>a58be469-2f5d-11f0-925b-00155d000105</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=190915</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="310860"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
