<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="93146" NadgradivoID="0" NRID="26551920" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=93146" StOgledov="146" StPrenosov="40" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 12:25:23" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-93146">20.500.12556/DKUM-93146</PID>
  <Naslov>Kontrastive Analyse deutscher und kroatischer Kollokationen</Naslov>
  <Podnaslov>doktorska disertacija</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Kontrastivna analiza nemških in hrvaških kolokacij</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Der Begriff Kollokation bezeichnet im Allgemeinen eine Mehrwortverbindung. Eine einheitliche, in der Kollokationsforschung akzeptierte Begriffsbestimmung sowie Klassifikation sucht man in der Fachliteratur jedoch vergebens. Aufgrund der wesentlichen Unterschiede in dem Verständnis des Kollokationsbegriffs wird in der aktuellen Kollokationsforschung zwischen einem engeren und weiteren Kollokationsbegriff unterschieden. 
Der vorliegenden Untersuchung wird jedoch der engere bzw. basisbezogene Kollokationsbegriff zugrunde gelegt. Dieser Kollokationsbegriff findet häufig Anwendung in der Fremdsprachendidaktik, Lexikographie, Übersetzungswissenschaft und Phraseologieforschung. Die Kollokation wird demnach als phraseologische Wortverbindung betrachtet, die sich aus einer Basis und einem Kollokator zusammensetzt. Die Basis ist die bedeutungstragende und übergeordnete Konstituente der Kollokation, der Kollokator ist die bedeutungsspezifizierende Konstituente. 
Für die weitere Analyse gilt es, die Kollokationen bestmöglich von anderen Wortverbindungen wie etwa freien Wortverbindungen und Idiomen abzugrenzen. Im Rahmen dieser Arbeit werden folgende Eigenschaften und Unterscheidungsmerkmale der Kollokationen angeführt: Mehrgliedrigkeit, Grammatizität, strukturelle Stabilität, lexikalische Stabilität, Evozierbarkeit, semantische Transparenz und Kontrastivität. Trotz der angeführten Charakteristiken ist eine klare Abgrenzung der Kollokationen von anderen Mehrwortverbindungen häufig schwierig, denn einige Eigenschaften der Kollokationen (z. B. die lexikalische Stabilität) sind nicht bei allen Kollokationen gleichermaßen ausgeprägt. 
Die Grundlage der vorliegenden Forschung bildet eine sprachkontrastive Analyse deutscher Kollokationen und ihrer kroatischen Äquivalente. Das Ziel dieser kontrastiven Untersuchung ist es, Unterschiede, Ähnlichkeiten sowie Gemeinsamkeiten der betrachteten Kollokationen auf semantisch-pragmatischer und struktureller Ebene festzustellen. Ermittelt werden die deutschen Kollokationen zu den 20 häufigsten bzw. frequentesten Substantive, die in den Kollokationen die Funktion der Basis übernehmen. Nach der Erarbeitung des Inventars deutscher Kollokationen folgt die Festlegung der kroatischen Äquivalente, wozu unterschiedliche ein- und zweisprachige Wörterbücher herangezogen werden. Nach der Äquivalenzzuordnung werden anhand eines kontrastiven Kollokationsmodells die Äquivalenztypen näher bestimmt. Unterschieden wird zwischen folgenden Äquivalenztypen: Volläquivalenz, Teiläquivalenz, Ersatzäquivalenz/ lexikalische Äquivalenz und Nulläquivalenz. Die Analyse zeigt, dass 71,1 % der Kollokationspaare stimmen auf der Inhalts- sowie Formebene übereinstimmen und somit zur Volläquivalenz gehören. 
Die Teiläquivalenz ist mit 19,3 % vertreten. Bei der Teiläquivalenz unterscheiden sich die Kollokationspaare am häufigsten auf der Inhaltsebene. Vor allem Unterschiede in der Metaphorik führen zur Teiläquivalenz. In 9,3 % der Fälle stehen den ermittelten Kollokationen Lexeme, Komposita oder Umschreibungen gegenüber. 
Anhand der kontrastive Analyse konnten neue sprachkontrastive Erkenntnisse gewonnen werden, die das Ableiten von Schlussfolgerungen sowie praktischen Implikationen für die Fremdsprachendidaktik, die Übersetzungswissenschaft und die Lexikographie ermöglichen.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Pojem kolokacija na splošno označuje večbesedno zvezo, vendar enotne, v raziskavah kolokacij splošno sprejete opredelitve pojma ter njegove klasifikacije v strokovni literaturi ni mogoče najti. Zaradi bistvenih razlik v razumevanju pojma kolokacija razlikujejo sodobne raziskave med ožjim in širšim pojmovanjem kolokacije. 
Pričujoča raziskava temelji na ožjem pojmovanju kolokacije, ki se pogosto uporablja v didaktiki tujih jezikov, leksikografiji, prevodoslovju in frazeoloških raziskavah. Kolokacija se obravnava kot frazeološka besedna zveza, sestavljena iz osnove in kolokatorja. Osnova predstavlja pomensko nosilko in nadrejeno sestavino kolokacije, medtem ko je kolokator tisti element, ki specificira pomen. 
Za nadaljnjo analizo je potrebno kolokacije čim bolj jasno razmejiti od drugih vrst besednih zvez, kot so na primer proste besedne zveze in idiomi. V okviru te raziskave se kolokacije opredeljujejo glede na več značilnosti: večbesednost, slovničnost, strukturno stabilnost, leksikalno stabilnost, evokativnost, semantično transparentnost in kontrastivnost. Kljub navedenim značilnostim je jasna razmejitev med kolokacijami in drugimi večbesednimi enotami pogosto težavna, saj določene lastnosti (npr. leksikalna stabilnost) niso enakomerno izražene pri vseh kolokacijah. 
Osnova te raziskave je jezikovna kontrastivna analiza nemških kolokacij in njihovih hrvaških ustreznic. Cilj te kontrastivne študije je bil ugotoviti razlike, podobnosti ter skupne značilnosti analiziranih kolokacij na semantično-pragmatični in strukturni ravni. Nemške kolokacije so bile izbrane za 20 najpogostejših samostalnikov, ki v kolokacijah nastopajo kot osnova. 
Po oblikovanju seznama nemških kolokacij so bile določene njihove hrvaške ustreznice z uporabo različnih eno- in dvojezičnih slovarjev. Po določitvi ekvivalentov so bile vrste ekvivalence podrobneje opredeljene s pomočjo kontrastivnega kolokacijskega modela. Razlikujemo med naslednjimi tipi ekvivalence: popolna ekvivalenca, delna ekvivalenca, nadomestna/leksikalna ekvivalenca in ničelna ekvivalenca. 
71,1 % kolokacijskih parov se ujema na ravni vsebine in oblike ter se tako uvršča v polno ekvivalentne. Delna ekvivalentnost zajema 19,3 % primerov. Pri delni ekvivalenci se kolokacijski pari najpogosteje razlikujejo na vsebinski ravni.
Kontrastivna analiza je prinesla nova spoznanja, ki omogočajo izpeljavo zaključkov in praktičnih implikacij za didaktiko tujih jezikov, prevodoslovje in leksikografijo.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Kollokationen</Beseda>
    <Beseda>deutsche Sprache</Beseda>
    <Beseda>kroatische Sprache</Beseda>
    <Beseda>Substantive</Beseda>
    <Beseda>Korpusanalyse</Beseda>
    <Beseda>Sketch Engine</Beseda>
    <Beseda>detenten20</Beseda>
    <Beseda>kontrastive Analyse</Beseda>
    <Beseda>Äquivalenz</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>kolokacije</Beseda>
    <Beseda>nemški jezik</Beseda>
    <Beseda>hrvaški jezik</Beseda>
    <Beseda>samostalniki</Beseda>
    <Beseda>korpusna analiza</Beseda>
    <Beseda>Sketch Engine</Beseda>
    <Beseda>detenten20</Beseda>
    <Beseda>kontrastivna analiza</Beseda>
    <Beseda>ekvivalenca</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>A. Keglević Blažević]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1031" ISO639-3="deu">Nemški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb31" DRIVER="info:eu-repo/semantics/doctoralThesis">Doktorsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-06-09 20:44:25</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-01-29 14:40:53</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-02-03 03:14:27</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>[Maribor</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 118 str.))</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="1" Kratica="CC BY-NC-ND 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl" Logo="by-nc-nd.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc-nd.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2025-06-09" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="102131" Ime="Ana" Priimek="Keglević" AltIme="Ana Keglević Blažević; Ana Keglević Blažević" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="398721027" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="37445" Ime="Vida" Priimek="Jesenšek" AltIme="Vida Jesenek; V. Jesenšek; Vida Esenšek" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="3585379" Afiliacija="" ArrsID="11919" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="102132" Ime="Aneta" Priimek="Stojić" AltIme="" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="252247395" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">81&#039;373.74&#039;367.4=112.2=163.42(043.3)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/266685955">266685955</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="202936" DatotekaNRID="14580792" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="3530823" VelikostDatotekeKratko="3,37 MB" DatumVstavljanja="2026-02-02 08:50:30" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>DOK_Keglevic_Blazevic_Ana_2025.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>DOK_Keglevic_Blazevic_Ana_2025.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>2ED0D395AB72738FE8957E1A64D6A02F</MD5>
      <SHA256>9561ff5ee98656db1bca92d191d67585de32a4dbcaa3c33e8ab0835ffb0a7189</SHA256>
      <UUID>d841fb9f-000b-11f1-90fc-00155d581219</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=202936</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1031" Oznaka="" Dolzina="250884"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000088" Logo="FF_logo2.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FF_logo2.gif">Filozofska fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.08" Koda="2.08" Naziv="Doktorska disertacija" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
