20.500.12556/DKUM-93538 Funktionale Mehrsprachigkeit in einer slowenisch-deutschen Familie Diplomarbeit Funkcionalna večjezičnost v slovensko-nemški družini Die vorliegende Diplomarbeit befasst sich mit dem Phänomen der funktionalen Mehrsprachigkeit in einer slowenisch-deutschen Familie. Im Zentrum der Analyse steht die Frage, wie sich die funktionale Mehrsprachigkeit in einem familiären Kontext konkret manifestiert und welche Faktoren den Gebrauch mehreren Sprachen im Alltag beeinflussen. Die Arbeit verbindet theoretische Konzepte der Mehrsprachigkeitsforschung mit einer qualitativen Inhaltsanalyse, um den flexiblen und kontextgebundenen Sprachgebrauch der Informanten umfassend zu beschreiben. Im theoretischem Teil werden zunächst zentrale Begriffe wie Erst-, Zweit- und Fremdsprachenerwerb, Mehrsprachigkeit, funktionale Mehrsprachigkeit, Code-Switching, Sprachkompetenz, Sprachidentität und Sprachbiographien eingeführt und erläutert. Alle erwähnte Begriffe bilden die notwendige Grundlage für die empirische Untersuchung. Es wird hervorgehoben, dass die funktionale Mehrsprachigkeit nicht auf vollständige Sprachbeherrschung, sondern auf den situationsangemessenen Einsatz sprachlicher Mittel abzielt. Der Sprachgebrauch wird als dynamisch, kontextgebunden und von sozialen sowie emotionalen Faktoren geprägt verstanden. Der empirische Teil basiert auf Interviews mit vier Mitgliedern der Familie (die Eltern und zwei erwachsene Kinder). Die Familienmitglieder wurden in den Interviews zu ihrem alltäglichen Sprachgebrauch, ihren Sprachbiographien sowie zu ihrer subjektiven Einschätzung ihrer Sprachkompetenzen befragt. Dabei ging es unter anderem darum, welche Sprachen sie in welchen Situationen verwenden, welche Sprache sie als ihre Muttersprache betrachten, ob und wie häufig sie zwischen den Sprachen wechseln, sowie wie sich ihre Mehrsprachigkeit auf ihr Selbstbild und ihre kulturelle Zugehörigkeit auswirkt. Zur Bearbeitung der durch Interviews erworbenen Informationen wurde eine qualitative Inhaltsanalyse nach Mayring (2015) durchgeführt. Die Analyse kommt zu dem Ergebnis, dass funktionale Mehrsprachigkeit in der befragten Familie als fester Bestand ihres Alltags, Teil der Identitätsentwicklung, sozialen Integration und kulturellen Orientierung erlebt wird. Sie unterstützt nicht nur die Kommunikation im Alltag, sondern trägt auch zur Identitätsbildung und kulturellen Verortung bei. Verschiedene Sprachen werden gezielt nach Ort, Situation, Gesprächspartner oder Zweck eigesetzt, wobei der Sprachgebrauch durch eine Vielzahl von Faktoren beeinflusst wird. Die Arbeit bestätigt die Relevanz des theoretischen Konzepts der funktionalen Mehrsprachigkeit und macht deutlich, dass Sprache ein emotionales Ausdrucksmittel, kulturelles Bindeglied und identitätsstiftende Kraft ist. Diplomsko delo obravnava pojav funkcionalne večjezičnosti v slovensko-nemški družini. V središču naloge se nahaja vprašanje, kako se funkcionalna večjezičnost kaže v družinskem kontekstu in kateri dejavniki vplivajo na uporabo več jezikov v vsakdanjem življenju. Struktura dela je deljena na dva dela: teoretični del, ki raziskavi podaja teoretsko podlago, in empirični del, v katerem se nahaja analiza intervjujev. V teoretičnem delu so najprej predstavljeni in razloženi osrednji pojmi, ki omogočajo razumevanje preiskovanega pojava. Sem spadajo izrazi kot so učenje prvega, drugega in tujega jezika, ki opisujejo različne načine učenja jezikov in ponazarjajo kako se jezikovne spretnosti razvijajo glede na življenjsko obdobje in družbeno okolje. Poleg tega je večjezičnost predstavljena kot krovni okvir, ki zajema različne oblike hkratnega ali zaporednega usvajanja in uporabe več jezikov. Koncept funkcionalne večjezičnosti ima poudarek na sposobnosti fleksibilne in kontekstu prilagojene uporabe jezikovnih virov. Kot tipični izrazi funkcionalne večjezičnosti so obravnavani tudi jezikovni pojavi, kot sta preklapljanje med jeziki znotraj pogovora ali stavka in mešanje kod (vstavljanje posameznih besed ali besednih zvez iz drugega jezika). Omenjene so tudi jezikovne kompetence ter koncepta jezikovne identitete in jezikovne biografije. Medtem ko se jezikovna identiteta osredotoča na povezavo med jezikom in osebno samopodobo, jezikovna biografija opisuje življenjsko pot posameznika pri ravnanju z jezikom od prvega stika prek usvajanja do zavestne uporabe v vsakdanjem življenju. Na splošno raba jezika v delu ni razumljena kot statičen ali zgolj kognitivni pojav, temveč kot dinamična, kontekstualno občutljiva in globoko vpeta v družbena in čustvena področja življenja. Teoretični del tako zagotavlja celovito podlago za nadaljnjo empirično analizo funkcionalne večjezičnosti v preučevani družini. Empirični del diplomske naloge temelji na intervjujih s štirimi člani družine (starši in dvema odraslima otrokoma). V intervjujih so družinski člani odgovarjali na vprašanja o svoji vsakodnevni rabi jezikov, jezikovnem repertoarju in o oceni svojih jezikovnih kompetenc. Med drugim je pogovor tekel o tem, katere jezike uporabljajo v katerih situacijah, na kateri jezik gledajo kot na svoj materni jezik, kako pogosto preklapljajo med jeziki ter kako se njihova večjezičnost odraža v njihovi samopodobi in kulturni pripadnosti. Za obdelavo z intervjuji pridobljenih informacij je bila izvedena kvalitativna analiza vsebine po Mayringu (2015). Analiza informacij, pridobljenih z intervjuji, je pokazala, da je funkcionalno večjezičnost v preučevani družini mogoče opredeliti kot dinamično, od konteksta odvisno in situacijsko specifično uporabo različnih jezikov. Intervjuvane osebe jezikov ne uporabljajo enakomerno, temveč specifično glede na lokacijo, situacijo, sogovornika ali namen. Medtem ko slovenščina večinoma deluje kot čustveni in družinski jezik, ima nemščina osrednjo vlogo, zlasti v šolskem, poklicnem in družbenem okolju. Drugi jeziki se uporabljajo komplementarno in odvisno od situacije. Na uporabo jezika pri tem vplivajo različni dejavniki, vključno z jezikovno biografijo, uporabo jezika v družini, čustveno navezanostjo, jezikovnimi kompetencami in socialnim okoljem. Večjezičnost v tej družini torej ni le komunikacijski vir, temveč tudi del razvoja identitete, socialne integracije in kulturne pripadnosti. Diplomska naloga potrjuje pomen teoretičnega koncepta funkcionalne večjezičnosti in jasno kaže, da je jezik sredstvo za izražanje čustev, vezivno tkivo kulture in sila, ki krepi identiteto posameznikov. Funktionale Mehrsprachigkeit Sprachgebrauch Sprachbiographie Identntität qualitative Analyse funkcionalna večjezičnost raba jezika jezikovna identiteta kvalitativna analiza true true false D. Gabron Nemški jezik Slovenski jezik Diplomsko delo/naloga 2025-07-01 13:40:46 2025-08-13 08:35:58 2025-08-14 03:30:07 0000-00-00 00:00:00 2025 0 Maribor 0 Maribor 1 spletni vir (1 datoteka PDF (37 str.)) 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 81'246.3'27(043.2) 245526019 UN_Gabron_Deja_2025.pdf UN_Gabron_Deja_2025.pdf 1 FEE4DDFF972FC2FC506490486775F2F1 f67bb055990f8bc2652676f3c79498b79d25b4064d6d299d1762a666728f3482 82e55702-5719-11f0-bb83-00155d000105 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=193102 Filozofska fakulteta 0 0 0