20.500.12556/DKUM-94309 Digital competencies in formal and hidden curriculum Digitalne kompetence v formalnem in skritem kurikulumu Background purpose: Research on digital competence has been one of the most important policy goals in the area of education in the European Union for almost two decades. In 2017, two essential documents were published: DigComp 2.1 - The Digital Competence Framework for Citizens with eight proficiency levels (Carretero et al., 2017) and examples of use and the European Framework for the Digital Competence of Educators – DigCompEdu (Redecker, 2017). Despite these documents and all the research in the field of digital competencies, there is still no unified instrument for measuring the digital competencies of citizens. The problem is that digital competencies encompass a wide range of skills, from basic digital literacy to advanced technical proficiency, and they evolve with technological advancements. Researchers and policymakers face several obstacles in creating a one-size-fits-all tool for assessing these competencies. This paper expands existing research in the field of digital competence in formal education in Slovenia. Our research aimed to explore curricular aspects of acquiring digital competencies within the three levels of formal education and the level of achieving digital competencies among citizens (students) in Slovenia. The purpose of our study was to gain a broader understanding of how participants in formal education obtain digital competencies to obtain a publicly recognized qualification within the education system in Slovenia. Design/Methodology/Approach: To examine the field of digital competence in formal and hidden curricula, we first survey students (citizens) to assess their self-perception regarding digital competencies. Then, we interviewed teachers from various faculties to identify elements of the hidden curriculum. Finally, we reviewed publicly available educational content regarding acquiring digital competencies in primary and secondary schools and universities. Results: The extent of formal teaching of content related to digital competencies within the public education system in Slovenia is small. During the average duration of formal education, a Slovenian citizen listens to approximately 2,000 hours of mathematics lessons, around 1,000 hours of art lessons, and 200 hours of computer science and informatics lessons. The research results have shown that, even in subjects unrelated to computer science, informatics, and digital competencies, students acquire digital competencies as part of the hidden curriculum at universities. The arithmetic mean among students’ (citizens’) research of other competencies indicates that respondents can operate independently. The results of the level of digital competencies according to DigiComp 2.1. show that, except for two competencies; all are within are within level 5. This means that the self-assessed level of digital competencies among students (citizens) has mostly stopped at tasks they perform for their own needs. Conclusion: In the future, EU countries will need to standardize the assessment system for digital competencies to determine the level of individuals’ digital competencies. The school system in Slovenia will have to introduce a significant amount of computer science knowledge into the curricula of subjects, with particular attention given to upgrading digital competencies within hidden curricula. Ozadje in namen: Raziskovanje področja digitalnih kompetenc je eden izmed najpomembnejših političnih ciljev na področju izobraževanja v Evropski uniji že skoraj dve desetletji. Leta 2017 sta bila objavljena dva zelo pomembna dokumenta: DigComp 2.1 - Okvir digitalnih kompetenc za državljane z osmimi stopnjami usposobljenosti in primeri uporabe ter Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev - DigCompEdu. Kljub tem dokumentom in vsem raziskavam na področju digitalnih kompetenc še vedno ni enotnega instrumenta za merjenje digitalnih kompetenc državljanov. Težava je v tem, da digitalne kompetence obsegajo širok nabor veščin, od osnovne digitalne pismenosti do naprednih tehničnih veščin, in se razvijajo s tehnološkim napredkom. Raziskovalci in odločevalci se srečujejo s številnimi ovirami pri ustvarjanju enotnega orodja za ocenjevanje teh kompetenc. Članek zato razširja obstoječe raziskave na področju digitalnih kompetenc v formalnem izobraževanju v Sloveniji. Raziskava je usmerjena v raziskovanje učnih načrtov pridobivanja digitalnih kompetenc na treh ravneh formalnega izobraževanja ter ravni doseganja digitalnih kompetenc med državljani (študenti) v Sloveniji. Namen študije je pridobiti širše razumevanje, kako udeleženci v formalnem izobraževanju pridobivajo digitalne kompetence za pridobitev javno priznane kvalifikacije v izobraževalnem sistemu v Sloveniji. Načrt/Metodologija/Pristop: Da bi preučili področje digitalnih kompetenc v formalnem in prikritem kurikulumu, je bila najprej izvedena anketa med študenti (državljani) s ciljem ocenitve njihove samopodobe glede digitalnih kompetenc. Zatem so bili izvedeni intervjuji med učitelji z različnih fakultet, da bi identificirali elemente prikritega kurikuluma. Tretji del raziskave se je nanašal na pregled in analizo javno dostopnih izobraževalnih vsebin v osnovnih in srednjih šolah ter univerzah glede tem, povezanih s pridobivanjem digitalnih kompetenc. Rezultati: Obseg formalnega poučevanja vsebin, povezanih z digitalnimi kompetencami znotraj sistema javnega šolstva v Sloveniji, je majhen. V času povprečnega trajanja formalnega izobraževanja državljan Slovenije posluša približno 2.000 ur pouka matematike, približno 1.000 ur pouka umetnosti in 200 ur pouka računalništva in informatike. Rezultati raziskave so pokazali, da na fakultetah tudi pri predmetih, katerih vsebina ni povezana z računalništvom in informatiko, študenti pridobivajo digitalne kompetence kot del skritega kurikuluma. Aritmetična sredina ostalih kompetenc kaže na to, da vprašani zmorejo delovati samostojno. Rezultati ravni digitalnih kompetenc po DigiComp 2.1. kažejo, da razen pri dveh kompetencah, pri nobeni ni presežena raven 5. Samoocenjena raven digitalnih kompetenc študentov se je pri večini kompetenc ustavila pri opravilih, ki jih študenti opravljajo za njihove lastne potrebe. Zaključek: V prihodnosti bodo države EU morale standardizirati sistem ocenjevanja digitalnih kompetenc, da bi določile raven digitalnih kompetenc posameznikov. Šolski sistem v Sloveniji bo moral vključiti pomembno količino znanja s področja računalništva v učne načrte predmetov, pri čemer bo treba posebno pozornost nameniti nadgradnji digitalnih kompetenc znotraj prikritega kurikuluma formal curriculum hidden curriculum digital competence izobraževanje šolstvo kurikulum digitalne kompetence DigiComp 2.1 true true true Angleški jezik Slovenski jezik Neznano 2025-08-13 12:48:53 2025-08-13 12:48:53 2025-08-14 03:30:09 0000-00-00 00:00:00 2024 0 0 str. 261-273 ǂiss.ǂ3 Vol. 57 2024 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2024-01-01 004.7:37.091.3 206046467 10.2478/orga-2024-0019 1318-5454 RAZ_Ferjan_Marko_2024.pdf RAZ_Ferjan_Marko_2024.pdf 1 694F3A79EDF02834651C43967EF0D512 ca09f675399a46962ed62e38c9244207125cdd98ab5b7dc908882c26352a4d77 1aa5d454-7833-11f0-a457-00155d000105 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=195211 https://organizacija.fov.um.si/sl/stevilke/let-57-st-3-2024/ 0 250ae623-7834-11f0-a457-00155d000105 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=195212 Fakulteta za organizacijske vede Organizacija 0 0 0