20.500.12556/DKUM-95002 "Der Wunsch nach Bildung ist immer noch vorhanden, man sagt für immer." - Gründe für die Wiederbegegnung mit Deutsch im dritten und vierten Lebensabschnitt Magisterarbeit "Še vedno je prisotna želja po izobraževanju, za vedno pravijo.“ – Razlogi za ponovno srečanje z nemščino v tretjem in četrtem življenjskem obdobju magistrska naloga Die Bevölkerung altert und bis zum Jahr 2100 soll der Anteil der über 65-Jährigen in der EU 31,33 Prozent betragen (HZ Insurance, 2022). Aus diesem Grund ist es wichtig, älteren Menschen genügend Lern- und Bildungsmöglichkeiten zu geben, die für ein gesundes Altern entscheidend sind. Im Fokus dieser Magisterarbeit steht das Lernen im dritten und vierten Lebensabschnitt, wobei der Lernbegriff hier breit verstanden wird. Es gibt mehrere Formen des Lernens: formelles, nicht formelles und informelles Lernen. In dieser Arbeit wird der Fokus auf die nicht formellen Lernangebote gelegt. Die Idee der Magisterarbeit war es, den Bewohnern des slowenischen Altersheims Dom Danice Vogrinec in Maribor die Möglichkeit zu geben, an fakultativen deutschsprachigen Workshops, dem sogenannten Sprachcafé, teilzunehmen, die zu den nicht formellen Lernangeboten zählen. Das Ziel dieser Treffen ist nicht das klassische Sprachenlernen, sondern die rezeptive und produktive Verwendung der Fremdsprache sowie Metagespräche über (Fremd-)Sprachen. Das Ziel der Magisterarbeit ist herauszufinden, aus welchen Gründen sich die Bewohner eines slowenischen Altersheims für eine erneute Beschäftigung mit der deutschen Sprache entscheiden. Die Gründe für das Lernen im dritten und vierten Lebensabschnitt wurden aus dem Werk Sprachenlernen im Alter von Berndt (2003) übernommen. Im empirischen Teil werden die Gründe der Bewohner des Altersheims Dom Danice Vogrinec anhand der Methode des Leitfadeninterviews untersucht. Am Ende erfolgt noch eine Überlegung, wie solche Lernangebote für ältere Erwachsene didaktisch und methodisch angepasst sein sollten und inwiefern es sinnvoll wäre, in Altersheimen mehr Sprachlernangebote zu etablieren. Prebivalstvo se stara. Kot je razvidno iz statističnega poročila 2024, je v Sloveniji približno 21,33 odstotka ljudi starih 65 let ali več (Urmersbach, 2024). Do leta 2100 naj bi delež oseb starejših od 65 let v EU znašal 31,33 odstotka (HZ Insurance, 2022). Ker se prebivalstvo stara, je pomembno, da imajo tudi starejši državljani dovolj priložnosti za vseživljenjsko izobraževanje – tako formalno kot neformalno, saj sta za zdravo starost pomembni tako fizična kot mentalna aktivnost. V središču magistrske naloge je učenje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju, pri čemer je pojem učenja široko razumljen. Obstaja več oblik učenja: formalno, neformalno in priložnostno učenje. V nalogi je poudarek na neformalnem učenju. Ideja magistrske naloge je bila skupini stanovalcev slovenskega doma za starejše, Doma Danice Vogrinec v Mariboru, omogočiti obiskovanje fakultativnih nemških jezikovnih delavnic imenovanih Sprachcafé, ki sodijo med neformalne učne priložnosti. Jezikovne delavnice v obliki t. i. jezikovne kavarne (Sprachcafé) se ne osredotočajo zgolj in predvsem na izobraževanje, pridobivanje znanja in spretnosti, temveč prav nasprotno, na receptivno in produktivno rabo tujega jezika in meta-pogovore o (tujih) jezikih. Tako se za starejše občane ustvarja prostor, v katerem imajo enkratno priložnost, da aktivirajo in uporabljajo svoje jezikovno znanje v prijetnem vzpodbudnem okolju svojih vrstnikov. Starejšim se ponudi možnost ponovnega srečanja z nemškim jezikom. V magistrski nalogi sem raziskovala razloge, zakaj se starejši zanimajo za ponovno srečanje z nemščino. Pred in po izvajanju jezikovnih delavnic sem intervjuvala udeležence na podlagi metode vodenega intervjuja. Raziskovalna vprašanja, ki so predmet zaključnega dela, so razlogi starejših za ponovno srečanje z nemškim jezikom. Zaradi katerih razlogov se starejši zanimajo za ukvarjanje s tujim jezikom v pozni starosti in kako je treba didaktično prilagoditi metode poučevanja, da ustrezajo njihovim potrebam? Pri tem sem se osredotočila na razloge, ki jih v svojem delu Sprachenlernen im Alter (2003) obravnava Annette Berndt. Na podlagi teh razlogov v nalogi sledi analiza, v kolikšni meri so ti razlogi relevantni za stanovalce doma starejših, ki obiskujejo nemške jezikovne delavnice. Rezultati so omogočili razmislek, zakaj bi bilo smiselno starejšim ponuditi več takšnih dejavnosti in kakšna metodično didaktična priporočila takšno delo zahteva. Sprachenlernen im Alter Gründe für das Sprachenlernen im Alter lebenslanges Lernen aktives Altern Sprachcafé im Altersheim Učenje jezikov v poznejših letih življenja razlogi za učenje jezikov v poznejših letih življenja vseživljenjsko učenje aktivno staranje jezikovna kavarna v domu za starejše true true false M. Jenčič Nemški jezik Slovenski jezik Magistrsko delo/naloga 2025-09-01 17:37:02 2025-10-16 13:31:26 2025-10-17 03:20:45 0000-00-00 00:00:00 2025 0 Maribor 0 Maribor 1 spletni vir (1 datoteka PDF (XI, 107 str.)) 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 37.013.32-053.9:811.112.2(043.2) 253495043 MAG_Jencic_Metka_2025.pdf MAG_Jencic_Metka_2025.pdf 1 EE14294DD32F7E598DCABA7FC6DB2680 2ab96b35a24bf0529301c2f630de539a6ae63035dd358624905f78e51611f2bd ee26a824-874c-11f0-a65a-00155d000105 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=197246 Filozofska fakulteta 0 0 0