20.500.12556/DKUM-95049 Empirična analiza vpliva makroekonomskih spremenljivk na kriminaliteto v izbranih državah Empirical analysis of the impact of macroeconomic variables on crime in selected countries V diplomskem delu proučujemo kriminaliteto, pri čemer smo izpostavili ekonomske vidike. Kriminaliteta je interdisciplinarna veda, ki združuje psihološke, sociološke, biološke, pravne, ekonomske in druge vidike, zaradi česar je pomembno celovito poznavanje problematike. V teoretičnem delu smo najprej opisali, kaj kriminaliteta predstavlja in kakšni so načini merjenja. Nato smo predstavili različne teoretične vidike in obravnave kriminalitete, ki se med sabo povezujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. V skladu s teoretičnimi nastavki smo analizirali, kako makroekonomski dejavniki posredno in neposredno vplivajo na pojavnost kriminala v družbi. Izvedli smo tudi pregled empiričnih študij ter podali kratek oris značilnosti kriminalitete na Finskem, na Poljskem in v Sloveniji. V nadaljevanju smo za izbrane države izvedli še empirično ekonometrično analizo s pomočjo metode najmanjših kvadratov. Kot odvisno spremenljivko smo izbrali število obsojenih oseb, med pojasnjevalne pa smo vključili stopnjo brezposelnosti, inflacijo in vladne izdatke za policijske storitve. Pri stopnji brezposelnosti in inflaciji smo, skladno s teorijo, ugotovili pozitivno korelacijo. Pri vladnih izdatkih za policijo smo v vseh treh modelih dokazali statistično značilne negativne vplive na število obsojenih oseb. Ugotovitev podpira logiko racionalnega ekonomskega modela, ki predvideva, da ima povečan nadzor odvračilni učinek, saj so stroški oziroma tveganje prijetja višji. This thesis examines crime, with particular emphasis on its economic aspects. The phenomenon is interdisciplinary, combining psychological, sociological, biological, legal, economic, and other perspectives, which makes a comprehensive understanding of the issue crucial. In the theoretical section, we first describe what crime is and how it is measured. We then present various perspectives and approaches to this issue that are interconnected, complementing and building upon one another. Building on these foundations, we analyzed how macroeconomic factors, both directly and indirectly, influence the level of crime in society. In addition, we reviewed prior empirical studies and provided a brief overview of the crime situation in Finland, Poland, and Slovenia. Subsequently, we performed an econometric analysis for the selected countries using the least squares method. We chose the number of convicted persons as the dependent variable, and included the unemployment rate, inflation, and government expenditure on police services as explanatory variables. In line with theoretical expectations, our results indicate that higher unemployment and inflation are associated with an increase in crime. In all three models, we found that greater government spending on police services had a statistically significant negative impact on the number of convicted persons. This finding supports the logic of the rational economic model, which predicts that increased surveillance has a deterrent effect, since the costs and risks of being caught are higher. ekonometrična analiza metoda najmanjših kvadratov kriminaliteta makroekonomski kazalci Finska Poljska Slovenija econometric analysis least squares method crime macroeconomic variables Poland Finland Slovenia true true false E. Pavčnik] Slovenski jezik Angleški jezik Diplomsko delo/naloga 2025-09-02 20:14:51 2025-10-23 11:13:50 2025-10-24 03:23:29 0000-00-00 00:00:00 2025 0 Maribor 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 330.43:343.9 254435587 UN_Pavcnik_Eva_2025.pdf UN_Pavcnik_Eva_2025.pdf 1 54DD11761A2F626002280BAABD479027 87916b4bf12463de18c13753770b82596a9ccba76856b8c4ef97da5f838e9fde 8bbb049d-a8e1-11f0-97dd-00155d000105 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=199830 Ekonomsko-poslovna fakulteta 0 0 0