<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="95273" NadgradivoID="0" NRID="27273855" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=95273" StOgledov="173" StPrenosov="19" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 21:24:01" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-95273">20.500.12556/DKUM-95273</PID>
  <Naslov>Zmanjšanje količine žlahtnih kovin v deokso katalizatorjih za pripravo vodika</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Reduction of the amount of noble metals in deoxo catalysts for the production of hydrogen</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Z naraščajočim globalnim interesom za brezogljične vire energije postaja vodik pomemben nosilec prihodnje energetske tranzicije. Trenutno se večina vodika še vedno proizvaja iz fosilnih goriv s postopki, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov, vendar se kot trajnostna alternativa vse bolj uveljavlja elektroliza vode. Elektrolitski razcep vode ob prisotnosti električne energije omogoča proizvodnjo čistega vodika (t. i. zeleni vodik), v kolikor je elektrika pridobljena iz obnovljivih virov. Za učinkovito uporabo zelenega vodika je ena ključnih zahtev ustrezno čiščenje plina, saj vodik pogosto vsebuje sledove kisika, ki je stranski produkt elektrolize. Prisotnost kisika lahko negativno vpliva na delovanje občutljivih naprav, kot so gorivne celice, zato je potrebna njegova odstranitev. Eden izmed uveljavljenih pristopov za to je uporaba deokso katalizatorjev, ki omogočajo rekombinacijo vodika in kisika v vodo. Tradicionalno se za te katalizatorje uporabljajo plemenite kovine, kot je paladij, ki zagotavlja visoko aktivnost, vendar so njihova cena in omejena razpoložljivost pomembni omejitveni dejavniki. 
V sodobnem razvoju materialov se zato vse več pozornosti posveča optimizaciji katalizatorjev, kjer se preučujejo možnosti delne nadomestitve žlahtnih kovin z bolj dostopnimi elementi, kot je baker. Uporaba bakra v kombinaciji s paladijem lahko pripomore k zmanjšanju stroškov in izboljšanju stabilnosti katalizatorjev, ob ohranjanju ali celo izboljšanju katalitske učinkovitosti. Pomembno vlogo pri tem ima izbira nosilca, kot sta Al2O3 ali TiO2, ter način priprave in porazdelitve aktivnih komponent. Celostno razumevanje delovanja teh sistemov vključuje vpliv procesnih parametrov, kot sta temperatura in pretok plinov, ki lahko bistveno vplivata na konverzijo kisika.</Opis>
  <TujJezik_Opis>With the growing gobal interest in carbon-free energy sources, hydrogen is emerging as a key energy carrier for the future energy transition. Currently, the majority of hydrogen is still produced from fossil fuels through processes that emit greenhouse gases, but water electrolysis in increasingly gaining attention as a sustainable alternative. Electrolytic water splitting using electrical energy allows the production of clean hydrogen (green hydrogen) when electricity is generated from renewable sources. A critical requirement for effective use of green hydrogen is adequate gas purification, as hydrogen produced in in this way often contains trace amounts of oxygen as a by-product. The presence of oxygen can negatively impact the performance of sensitive devices such as fuel cells, making its removal essential. One established approach is the use of deoxo catalysts, which promote the recombination of hydrogen and oxygen into water. Traditionally, noble metals such as palladium have been used for these catalyst duess to their high activity; however, their high cost and limited availability are major limitations.
In the modern development of materials, increasing attention is beimg given to optimizing catalysts by partially replacing noble metals with more accessible elements such as copper. The addition of copper to palladium-based systems can reduce cost and enhance stability while maintaining or even improving catalytic efficiency. The choice of support material, such as Al2O3 or TiO2, and the method of preparation and distribution of active components play essential role in this process. Comprehensive understanding of such systems also includes studying process parameters like temperature and gas flow rate, which significantly affect oxygen conversion.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>baker</Beseda>
    <Beseda>deokso katalizator</Beseda>
    <Beseda>elektroliza vode</Beseda>
    <Beseda>paladij</Beseda>
    <Beseda>rekombinacija kisika</Beseda>
    <Beseda>vodik</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>copper</Beseda>
    <Beseda>deoxo catalysts</Beseda>
    <Beseda>hydrogen</Beseda>
    <Beseda>oxygen recombination</Beseda>
    <Beseda>palladium</Beseda>
    <Beseda>water electrolysis</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[L. L. Gregorn]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-09-10 20:14:08</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-10-07 07:27:06</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-11-04 03:34:08</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Maribor</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>1 spletni vir (1 datoteka PDF (VIII, 48 str.))</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="6" Kratica="CC BY 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl" Logo="by.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by.png" DatumZacetkaLicenciranja="2025-09-10" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="100798" Ime="Leila Lea" Priimek="Gregorn" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="436416771" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="79044" Ime="Blaž" Priimek="Likozar" AltIme="B. Likozar; Blaz Likozar; Blaž Likozara" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="57261667" Afiliacija="" ArrsID="25446" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="4956" Ime="Darja" Priimek="Pečar" AltIme="Darja Vidnar; D. Pečar" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="4784483" Afiliacija="" ArrsID="19271" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">66.097.3-039.656(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/255612675">255612675</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="199563" DatotekaNRID="14440411" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="3023419" VelikostDatotekeKratko="2,88 MB" DatumVstavljanja="2025-10-03 11:24:48" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Gregorn_Leila_Lea_2025.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Gregorn_Leila_Lea_2025.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>9110D35BCF11B4C5106EC8346005265F</MD5>
      <SHA256>9160690e1dbd9dac50380ff652613515338a269889464e3d03852ae65405e5d4</SHA256>
      <UUID>ce84f497-a03a-11f0-93a2-00155d000105</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=199563</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="43838"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="6" Kratica="FKKT" ZavodEvsID="0000083" Logo="FKKT_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FKKT_logo.gif">Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
