20.500.12556/DKUM-95538 Motherhood gap and employer discrimination a qualitative investigation in the German context Vrzel v materinstvu in diskriminacija delodajalcev kvalitativna raziskava v nemškem kontekstu Background: Motherhood penalty has often been considered the base for the wage gap and the glass ceiling phenomena. It represents a delicate topic in gender equality since its effects tend to persist over medium to long time periods and its validity holds in most countries. The study has been designed to investigate the specific contribution of employer discrimination to the overall motherhood penalty in socioeconomic contexts characterized by the archetype of the “male breadwinner model”, which has been further exacerbated by the recent Covid-19 pandemic. Methods: The employer discrimination phenomenon has often been treated as a black box, since longitudinal data and panel regression modelling were unsuitable to assess the magnitude of the effect of this variable on the overall motherhood penalty. For this study, we addressed this gap by focusing on employer discrimination in the specific context of Germany. The work is based on data generated from a survey conducted among 2,130 working mothers and it is presented as a qualitative content analysis. Results: Our qualitative angle on the employer discrimination phenomenon confirmed previous quantitative investigations. Firstly, the employer attitude toward working mothers conformed to the “second shift” hypothesis, with highly skilled mothers in managerial roles in particular experiencing the largest motherhood gap in our sample. Secondly, we found confirmation for the theory of human capital, with working mothers seeing their career progression come to a halt or temporary slowdown, and pending salary increases not implemented as originally planned. Finally, we found employer discrimination taking various forms, the most frequent being a mismatch between skills level of the working mothers and the suggested new role post parental leave. Conclusion: Our study confirms the previous academic investigations on the topic discussing the antecedents of the motherhood gap, namely the “second shift” hypothesis and the work-effort hypothesis. Ultimately, employers seem to trigger, voluntarily or not, certain career choices for working mothers (e.g., “mother-friendly” arrangements) which cause the motherhood gap to increase, and thus further reinforce the traditional male breadwinner model. Ozadje: Kazen za materinstvo je pogosto šteta za osnovo razliko v plačah pri moških in ženskah in za fenomen steklenega stropa. Predstavlja občutljivo temo pri enakosti spolov, saj njeni učinki ponavadi trajajo v srednjem do dolgem časovnem obdobju in veljajo v večini držav. Študija je bila zasnovana z namenom preučitve prispevka diskriminacije delodajalcev k posledicam materinstva v socialnoekonomskih kontekstih, ki so zaznamovani s stereotipnim modelom »moškega hranilca družine«, ki ga je nedavna pandemija Covid-19 še poslabšala. Metode: Pojav diskriminacije delodajalcev je bil pogosto obravnavan kot črna skrinjica, saj longitudinalni podatki in panelno regresijsko modeliranje niso bili primerni za oceno obsega učinka te spremenljivke na celotno kazen za materinstvo. V tej študiji smo to vrzel odpravili tako, da smo se osredotočili na diskriminacijo delodajalcev v posebnem kontekstu Nemčije. Delo temelji na podatkih, pridobljenih iz ankete, opravljene med 2130 zaposlenimi materami, in je predstavljeno kot kvalitativna vsebinska analiza. Rezultati: Naš kvalitativni pogled na pojav diskriminacije delodajalcev je potrdil prejšnje kvantitativne raziskave. Prvič, odnos delodajalca do zaposlenih mater je bil v skladu s hipotezo o »drugi izmeni«, pri čemer so zlasti visoko usposobljene matere na vodstvenih vlogah imele največjo vrzel v materinstvu v našem vzorcu. Drugič, našli smo potrditev za teorijo človeškega kapitala, saj zaposlene matere vidijo, da se njihovo napredovanje v karieri ustavi ali začasno upočasni, čakajoče povišanje plač pa ni izvedeno, kot je bilo prvotno načrtovano. Nazadnje smo ugotovili, da je diskriminacija delodajalcev v različnih oblikah, najpogostejša pa je neusklajenost med ravnjo spretnosti zaposlenih mater in predlagano novo vlogo po starševskem dopustu. Zaključek: Naša študija potrjuje prejšnje akademske raziskave na temo, ki razpravlja o predhodnikih vrzeli v materinstvu, in sicer o hipotezi »druge izmene« in hipotezi o delovnem naporu. Navsezadnje se zdi, da delodajalci sprožijo, prostovoljno ali ne, določene karierne izbire za zaposlene matere (npr. »materam prijazne« ureditve), ki povzročijo večanje vrzeli v materinstvu in tako dodatno okrepijo tradicionalni moški model preživljanja družine. gender studies motherhood penalty employer discrimination glass ceiling content analysis študije spola kazen za materinstvo diskriminacija delodajalca stekleni strop analiza vsebine true true true Angleški jezik Slovenski jezik Neznano 2025-09-24 13:21:53 2025-09-24 13:21:53 2025-09-25 03:27:02 0000-00-00 00:00:00 2023 0 0 str. 281-296 issue 4 Vol. 56 2023 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2023-01-01 331.582 250220035 10.2478/orga-2023-0019 1318-5454 https://organizacija.fov.um.si/issues/vol-56-no-4-2023/ 1 ad4ba79a-9938-11f0-8bed-00155d000105 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=199125 RAZ_Ziegler_Yvonne_2023.pdf RAZ_Ziegler_Yvonne_2023.pdf 1 E19E0ADCD824F25BB75E9B85F658BA59 b749d48cc64ef364a5c23c20f8f9118cb81549f797b79a51936bc66aaf4b037f 22c8d448-9939-11f0-8bed-00155d000105 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=199126 Fakulteta za organizacijske vede Organizacija 0 0 0