20.500.12556/DKUM-95695 Pravni in davčni vidik čezmejnih preoblikovanj ter primerjava implementacije direktive (eu) 2019/2121 v slovensko in nemško pravo Legal and tax aspects of cross-border conversions and a comparison of the implementation of directive (eu) 2019/2121 in slovenian and german law Magistrsko delo obravnava svobodo ustanavljanja kot ključno jamstvo notranjega trga EU in jo konkretizira skozi institut čezmejnega preoblikovanja družb. Osrednji namen je pokazati, kako se abstraktno načelo mobilnosti spremeni v praktičen mehanizem, ki družbam omogoča zamenjavo uporabnega korporacijskega prava, ne da bi prenehale obstajati ali prekinile poslovanje. Čezmejno preoblikovanje je statusna pretvorba: družba prenese registrirani sedež v drugo državo članico, ohrani pravno identiteto in se prilagodi pravnoorganizacijski obliki države priselitve. Prenos registriranega sedeža ne zahteva premika dejanskega kraja poslovodstva; morebiten premik učinkuje ločeno, predvsem na davčnem področju. Delo razmeji preoblikovanje od drugih načinov čezmejne prisotnosti. Od primarnega in sekundarnega ustanavljanja (podružnice, hčerinske družbe) se razlikuje po zamenjavi prava organiziranosti, od združitev in delitev pa po odsotnosti univerzalne sukcesije: nosilec pravic in obveznosti ostane isti. Analiza povzame razvoj sodne prakse Sodišča EU: od omejevanja odhodne mobilnosti brez pretvorbe do priznanja prenosa s pretvorbo, zahteve po enaki obravnavi pri vhodnem vpisu in zavrnitve splošnih zahtev po likvidaciji. Na tej podlagi sekundarna zakonodaja vzpostavi enoten, standardiziran postopek za preoblikovanja ter za združitve in delitve: obvezna razkritja in poročila, neodvisno izvedensko poročilo, roki in objave, dvofazni nadzor zakonitosti ter digitalno sodelovanje registrov. Vgrajene so varovalke za deležnike in mehanizmi proti zlorabam. Primerjalni del prikaže prenos okvira v slovensko in nemško ureditev. V Sloveniji je institut sistematično vključen v ZGD z jasno časovnico, obveznimi razkritji in poročili ter predhodnim nadzorom do izdaje čezmejnega potrdila; posebnost so dodatne informacijske in fiskalne varovalke v fazi potrdila. Nemška prenova (UmRUG v okviru UmwG) je procesno podrobna: osrednjo vlogo imajo notarji, dokumentacijska pravila so natančna, registrsko sodišče ima širša pooblastila, v delavskem delu pa obstaja poseben okvir za pogajanja o soodločanju in standardna pravila, če dogovor ni dosežen. Materialni standardi varstva deležnikov v obeh ureditvah sledijo zahtevam EU; procesno pa je slovenska ureditev bolj ekonomična in poudarja predhodno transparentnost, nemška pa temelji na večji formalizaciji in intenzivnem nadzoru. Rezultati so tridelni. Prvič, evropski okvir zagotavlja predvidljiv, dvofazen postopek: najprej pregled zakonitosti in izdaja čezmejnega potrdila v državi odhoda, nato vpis v državi priselitve z morebitno smiselno uporabo domačih pravil o pretvorbah. Standardizirani koraki (načrt preoblikovanja z obveznimi razkritji, poročilo poslovodstva, neodvisno poročilo izvedenca, roki in objave) zagotavljajo informiranost, sledljivost in učinkovito uveljavljanje pravic. Drugič, varstvo upnikov, delavcev in manjšinskih družbenikov je sistemsko vključeno tako, da ne onemogoča mobilnosti: upniki lahko ob verjetno izkazani ogroženosti zahtevajo zavarovanja in imajo sodno varstvo, manjšinski družbeniki so zaščiteni z informacijami ter pravico do izstopa z denarnim poplačilom in morebitnim dodatnim nadomestilom, delavci pa preko razkritij in urejenih postopkov soodločanja. Tretjič, korporacijskopravni postopek je ločen od davčne obravnave: statusna pretvorba sama po sebi še ne pomeni davčnega dogodka; odločilno je, ali se prenaša dejanska uprava oziroma premoženje in kako nacionalna pravila ter horizontalne direktive obravnavajo izstopne učinke. Sklepno delo potrdi, da je čezmejno preoblikovanje osrednje orodje podjetniške mobilnosti z ohranitvijo identitete pravne osebe. Izbira ugodnejšega korporacijskega režima je dopustna, če so izpolnjeni standardi transparentnosti, varstva deležnikov in nadzora zakonitosti. EU-kodifikacija poenoti bistvene elemente postopka in omogoča digitalno sodelovanje registrov; nacionalne posebnosti pa določajo procesni tok, časovnice in stroške. The thesis analyzes the freedom of establishment as a core guarantee of the EU internal market and its practical expression in cross-border company conversions. It contrasts classic expansion (branches, subsidiaries) with modes that change the governing corporate law (lex societatis). A cross-border conversion is a status transformation: the company moves its registered office to another Member State, keeps its legal identity, adopts the host legal form, and continues business without liquidation. The study tracks how CJEU case law and secondary legislation turn an abstract freedom into a workable mechanism for changing corporate law without dissolving the entity. The central issue is the gap between the principle of mobility in EU primary law and day-to-day feasibility in registries and courts. Uncertainty arises when companies seek to switch applicable law while preserving the same legal person, raising questions about conditions in the departure/host states and about creditor, employee, and minority-shareholder protection. The thesis defines conversion, distinguishes it from primary/secondary establishment and from mergers/divisions (universal succession), and presents the codified EU procedure designed to reduce legal uncertainty. Key points: in a conversion only the lex societatis changes; rights/obligations remain with the same legal person. Moving the registered office does not itself shift the place of effective management; any such shift has separate—mainly tax—effects. CJEU jurisprudence evolved from constraining outbound mobility without conversion to accepting conversions, requiring equal treatment on inbound registration, and rejecting general liquidation demands. EU law now provides a single, standardised process for conversions, mergers, and divisions with disclosures, reports, a two-phase legality review, digital register cooperation (BRIS), stakeholder safeguards, and anti-abuse controls. Comparatively, Slovenia embeds conversions in the Companies Act with clear timelines, mandatory disclosures, and ex-ante review up to the cross-border certificate, plus informational and fiscal safeguards. Germany’s UmRUG/UmwG is more formalised: notaries are central, documentation is granular, registry courts have broader review powers, and employee participation follows a dedicated negotiation/default framework. Both meet EU protection standards; Slovenia front-loads transparency and economy, Germany emphasises formal oversight. Results: (1) a predictable two-phase process (certificate in the departure state, then registration in the host, with mutatis mutandis use of domestic rules); (2) integrated stakeholder protection—creditors may seek security within specified objection windows; minority shareholders receive detailed information, appraisal/exit rights with cash compensation and possible top-ups, and access to judicial review; employees benefit from disclosures and structured co-determination talks; (3) separation of corporate procedure from tax treatment—conversion itself is non-taxable; consequences hinge on shifting effective management or assets and on national rules (including exit taxes) assessed for proportionality. The thesis illustrates inbound/outbound tax angles for d.o.o.–GmbH conversions and explains anti-abuse screening (e.g., fraud, money-laundering, solvency tests). Conclusion: cross-border conversion is a central mobility tool that preserves legal identity. Choosing a more favourable regime is legitimate where transparency, stakeholder protection, and legality review are ensured. EU codification unifies core steps and enables digital cooperation; national specifics chiefly affect procedure, timing, and costs. čezmejna preoblikovanja prenos statutarnega sedeža sprememba pravnoorganizacijske oblike novela ZGD-1L novela UmRUG Direktiva (EU) 2019/2121 davčni nadzor izstopna obdavčitev davčne ovire cross-border conversions transfer of registered office (statutory seat) change of legal form ZGD-1L amendment UmRUG amendment Directive (EU) 2019/2121 tax supervision exit taxation tax barriers true true false N. Radolič] Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo/naloga 2025-10-10 15:48:02 2026-02-05 12:33:31 2026-02-06 03:21:50 0000-00-00 00:00:00 2025 0 Maribor 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 347.7:336.221 267453187 MAG_Radolic_Nusa_2026.pdf MAG_Radolic_Nusa_2026.pdf 1 B495B4435B2389B729F4A3483B63FBAA 471e81e52f6fc6fde8c81aa39eb0c0527702d43831f0ebdb1b8327321c0ebf76 3b9bfa35-ee1c-11f0-a0ef-00155d580e02 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=201884 Ekonomsko-poslovna fakulteta 0 0 0