20.500.12556/DKUM-97138 Kaj resničnega lahko povemo o fikcijskih likih? Problem referiranja fiktivnih imen v fikcijskem diskurzu What Can We Really Say About Fictional Characters? The Problem of Fictional Names Referencing in Fictional Discourse Članek obravnava, kako teorija pretvarjanja in artefaktična teorija fikcije delujeta v internem in eksternem govoru o fikciji in zakaj oba, fikcijski antirealizem in realizem, naletita na težave. Predstavljena je rešitev Amie Thomasson (2003b), ki ohranja obstoj fikcijskih likov kot abstraktnih artefaktov, a v intrafikcijski diskurz vseeno sprejme pretvarjanje, da razreši nejasnosti, ki nastanejo, ko uporabljamo fiktivna imena v različnih kontekstih. Izpostavljena je problematičnost de re pretvarjanja, ki zahteva pretvarjanje, da ima abstraktni objekt konkretne lastnosti. Če de re pretvarjanje zavrnemo in v govor o fikciji sprejmemo de dicto pretvarjanje, izgubimo uniformnost teorije in trdimo, da fiktivna imena v delu diskurza referirajo, v delu pa ne. Cilj članka je nakazati, da vpeljava pretvarjanja v realistično teorijo fikcije kljub temu, da zahteva dvojno rabo fiktivnih imen, bolje razloži naše razumevanje govora o fikciji kot antirealistične teorije. The article discusses how the theory of pretense and the artefactual theory of fiction work in internal and external talk about fiction, and why both fictional anti-realism and realism run into difficulties. It presents Amie Thomasson's (2003b) solution, which preserves the existence of fictional characters as abstract artefacts, but still adopts pretense into the intrafictional discourse to resolve the ambiguities that arise when using fictional names in different contexts. The problematic nature of de re pretense, which requires pretending that an abstract object has concrete properties, is highlighted. If we reject de re pretense and accept de dicto pretense in the fictional discourse, we lose the uniformity of the theory and claim that fictional names refer in one part of the discourse but not in the other. The aim of this paper is to suggest that, although it requires a dual use of fictive names, the introduction of pretense into a realist theory of fiction does a better job of explaining our understanding of talk about fiction than anti-realist theories. fikcija fikcijski diskurz fiktivna imena abstraktni artefakti pretvarjanje fiction fictional discourse fictional names abstract artefacts pretense true false true Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Slovenski jezik Angleški jezik Znanstveno delo 2026-02-19 13:35:52 2026-02-19 13:35:53 2026-05-15 09:02:35 0000-00-00 00:00:00 2024 0 Maribor 0 18 št. 2 Letn. 28 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2024-12-31 254920195 10.18690/analiza.28.2.169-186.2024 2712-4916 RAZ_Nemec_Maja_2025.pdf RAZ_Nemec_Maja_2025.pdf 1 12E757D1E14AD356C256B05A1C78A281 2486648056fc31d77fa4b2281d51face835a29e40d10d3177c2426cb67f3e0e0 12c78d90-0d90-11f1-a5b8-00155d580e1a https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=203536 https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/4937 0 ff1e8838-0d8f-11f1-a5b8-00155d580e1a https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=203535 Filozofska fakulteta Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Analiza 0 0 0