20.500.12556/DKUM-97157 Spoznanje in konverzacija Jezikovne hibe na ozadju Griceove teorije implikatur Knowledge and Conversation Linguistic Vices in the Context of Grice’s Theory of Implicatures V zadnjih letih je neformalna epistemologija dodobra osredotočena na teorijo spoznavnih vrlin in hib, ki izhaja iz Aristotelove etike vrlin, in se deli na dva ključna pristopa: reliabilizem in responsibilizem, ki nudita sorodne a nasprotujoče si poglede na naravo tovrstnih vrlin in hib. Delo Quassima Cassama je poglobilo splošno dojemanje hib v strokovni javnosti kot vedenj, ki onemogočajo dostop do znanja in se klasificirajo v kategorije glede na zvestobo. Teorija spoznavnih vrlin in hib je s seboj pripeljala tudi teorijo argumentacijskih vrlin, h kateri je najpomembneje prispeval Andrew Aberdein, ki analizira prenos znanja in prepričanja skozi argumentacijo. Argumentacijske hibe taista teorija opredeli kot lastnosti, ki vodijo v zmotno uporabo argumentacije in sprejem pomanjkljivih argumentov. Vendar pa Cohen opozarja, da vsi načini prenosa znanja, na primer enostavne inferenčne izjave ali učilniška konverzacija, niso nujno argumentativni. Ker je v teh primerih prenos znanja ali prepričanja vseeno lahko prisoten na neargumentacijski način, je smiselno poiskati argumentacijski-sorodno vrsto hibe, ki se utegne pojavljati v tovrstnem prenosu prepričanj. Možnost opredelitve takšnih hib najdemo v Griceovi teoriji implikatur, kjer pomanjkljive izjave sprožijo pragmatične implikacije, kar odpira prostor za raziskovanje manifestacije spoznavnih hib v jeziku v neargumentativnih kontekstih prenosa znanja ali prepričanja. Recently, informal epistemology has centred on a theory of epistemic virtues and vices, rooted in Aristotle's virtue ethics and divided into two key approaches: reliabilism and responsibilism, which offer related but contrasting views. Quassim Cassam's work has advanced the perception of vices as behaviours that prevent access to knowledge, classified by fidelity. The theory of epistemic virtues and vices has also led to the theory of argumentative virtues, notably developed by Andrew Aberdein, who examines the transmission of knowledge and belief through argumentation. Argumentative vices, by the same theory, are characteristics that lead to fallacious argumentation and acceptance of flawed arguments. However, Cohen argues that not all knowledge transfer – such as inferential statements or classroom conversation – is necessarily argumentative. Since belief transfer can occur non-argumentatively, it is reasonable to seek an argumentation-related vice in such cases. Grice's theory of implicatures suggests flawed statements generate pragmatic implications, creating space to examine epistemic vices in language within non-argumentative belief transfer contexts. spoznavna hiba argumentacijska hiba konverzacija implikatura epistemologija filozofija jezika epistemic vice argumentative vice conversation implicature epistemology philosophy of language true false true Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Slovenski jezik Angleški jezik Znanstveno delo 2026-02-20 11:34:24 2026-02-20 11:34:24 2026-05-15 08:50:46 0000-00-00 00:00:00 2024 0 Maribor 0 26 št. 2 Letn. 28 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2024-12-31 10.18690/analiza.28.2.285-310.2024 2712-4916 RAZ_Setar_Niko_2025.pdf RAZ_Setar_Niko_2025.pdf 1 92B5F96718A5325FDDE2DEF98D9E27A5 ff6e58a9efdbf895ece1a74686ebfa91f38304e2937a953d84a7b05ca2453b97 21840cbf-0e49-11f1-86bb-00155d580e1a https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=203587 https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/4943 0 7d4133e1-0e48-11f1-86bb-00155d580e1a https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=203586 Filozofska fakulteta Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Analiza 0 0 0