20.500.12556/DKUM-97160 Terorizmi in (drugi) ekstremizmi Terrorism and (other) extremisms V pričujočem članku zasleduje avtor dva cilja –najprej podati delovno definicijo terorizma, nato pa kritično ovrednotiti argumentacijske strategije, ki vodijo do njegove skoraj soglasne moralne obsodbe. V zvezi s prvim zagovarja potrebam moralnega ovrednotenja prikrojeno definicijo terorizma kot ne-razlikovalne uporabe nasilja – ali resno mišljene grožnje z njim – z namenom/ciljem (od oblasti) izsiliti bolj ali manj korenite politične oz. družbene spremembe. V zvezi z drugim priznava, da si teroristi z načrtnim fizičnim in psihičnim nasiljem nad civilisti naprtijo težko moralno breme, a dokazuje, da terorizem v tem ni pomembno drugačen od drugih, praviloma toleriranih in neredko celo slavljenih in občudovanih vrst politično motiviranega nasilja, od oboroženih uporov in revolucij do državljanskih in meddržavnih vojn. Ali se bo terorizem pod navedenim moralnim bremenom nazadnje zlomil ali ne, bo v prvi vrsti odvisno od konkretne utemeljitve, tolmačenja in uporabe načela imunosti civilistov – ta naloga pa se popremisleku izkaže za precej trši oreh, kot dajeta slutiti njegova samoumevnost in vsesplošna popularnost. In končno, za enačenje terorizma in ekstremizma ni prepričljivih razlogov, sploh če pomislimo, koliko strpnejši smo do drugih pojavnih oblik politično motiviranega nasilja, ki so terorizmu v najboljšem primeru moralno enakovredne ali pa še to ne. The article pursues two goals: to provide a working definition of terrorism and to critically evaluate the argumentative strategies leading to its near-universal moral condemnation. The author advocates for a definition of terrorism tailored to the needs of moral evaluation: the indiscriminate use of violence—or the serious threat thereof—with the aim or purpose of coercing (authorities) into implementing more or less radical political or social changes. Regarding the second, the author acknowledges that terrorists, through deliberate, but indiscriminate physical and psychological violence, assume a heavy moral burden. However, the argument is made that terrorism is not significantly different in this respect from other forms of politically motivated violence that are generally tolerated or even celebrated and admired, such as armed uprisings, and wars. Whether terrorism ultimately collapses under this moral burden will depend on the concrete justification, interpretation, and application of the principle of civilian immunity—a task far more challenging upon reflection than its commonly assumed. Finally, there are no compelling reasons to equate terrorism with extremism, especially when one considers how much more lenient we are toward other forms of politically motivated violence, which are, at best, morally equivalent to terrorism and, at worst, inferior. terorizem nasilje ustrahovanje načelo razlikovanja teorija pravične vojne ekstremizem terrorism violence intimidation civilian immunity Just War theory extremism true false true Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Slovenski jezik Angleški jezik Znanstveno delo 2026-02-20 13:14:56 2026-02-20 13:14:57 2026-05-13 12:14:25 0000-00-00 00:00:00 2024 0 0 48 št. 1 Letn. 28 2024 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2024-12-30 17 224754947 10.18690/analiza.28.1.3-50.2024 2712-4916 RAZ_Klampfer_Friderik_2024.pdf RAZ_Klampfer_Friderik_2024.pdf 1 5BE218E384FCD5ECB38665A73BC04D0D 72eee96f75594bced944f2c9935aea098b94b6941989abfa9bf18d539f197063 4dd1b960-0e56-11f1-86bb-00155d580e1a https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=203592 https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/4895/3227 1 c65467f5-0e55-11f1-86bb-00155d580e1a https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=203591 Filozofska fakulteta Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Analiza 0 0 0