<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="97412" NadgradivoID="0" NRID="28232762" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=97412" StOgledov="133" StPrenosov="21" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-02 21:08:29" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-97412">20.500.12556/DKUM-97412</PID>
  <Naslov>Testiranje zaznave vpliva svetlobnega onesnaženja in temperature površja na vegetacijski indeks NDVI</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Testing the detection of light pollution and land surface temperature impacts on the vegetation index NDVI</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Preučevanje povezave med antropogeno dejavnostjo in spremembami v ekosistemih predstavlja eno izmed glavnih tem sodobne okoljske znanosti. Urbanizacija, kot ena najintenzivnejših oblik človekovega poseganja v prostor, spreminja abiotske in biotske razmere, pri čemer se njen vpliv ne kaže le neposredno v rabi tal, temveč tudi v spremenjenih pogojih, kot so povišane temperature, umetna osvetlitev površja in fragmentacija habitatov. Svetlobno onesnaženje je tesno povezano z urbanizacijo in se uporablja kot posredni kazalec intenzivnosti človekovih vplivov. Daljinsko zaznavanje pa v tem kontekstu omogoča prostorsko in časovno spremljanje odzivov vegetacije na spremenjene okoljske razmere. 

V okviru raziskave smo analizirali trende svetlobnega onesnaženja in temperature zemeljskega površja ter sezonski potek NDVI malih krajinskih elementov v manj osvetljenih (ruralnih) in bolj osvetljenih (urbanih) območjih na podlagi dveh podatkovnih nizov o njihovih lokacijah. Rezultati kažejo, da so vrednosti NDVI v večjem delu leta višje v manj osvetljenih območjih, medtem ko se v zimskem obdobju pojavi obrat, z višjimi vrednostmi NDVI v bolj osvetljenih območjih. Sezonske krivulje v obeh okoljih sledijo podobnemu poteku, vendar se razlikujejo v absolutnih vrednostih in amplitudah nihanj. Analize velikostnih razredov in vegetacijskih tipov so pokazale, da se razlike med urbanimi in ruralnimi območji v večini primerov ohranjajo ne glede na velikost poligonov in tip vegetacije, vendar posamezne kategorije variirajo v intenzivnosti razlik. Ugotovitve izpostavljajo uporabnost svetlobnega onesnaževanja kot indikatorja urbanizacije ter aplikativnost daljinskega zaznavanja za celostno proučevanje vplivov antropogenih dejavnosti na sezonsko dinamiko vegetacije.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Research of the relationship between anthropogenic activity and changes in ecosystems is one of the main topics of contemporary environmental science. Urbanisation, as one of the most intensive forms of human intervention on environment, changes abiotic and biotic conditions, with its impact not only directly affecting land use, but also changing conditions such as increased temperatures, artificial surface lighting and habitat fragmentation. Light pollution is closely linked to urbanisation and is used as an indirect indicator of the intensity of human impacts. In this context, remote sensing enables spatial and temporal monitoring of vegetation responses to changed environmental conditions. 
	
As part of the study, we analysed trends in light pollution and land surface temperature, as well as the seasonal variation in NDVI of small landscape features in less illuminated (rural) and more illuminated (urban) areas based on two data sets on their locations. The results show that NDVI values are higher in less illuminated areas for most of the year, while in winter there is a reversal, with higher NDVI values in more illuminated areas. Seasonal curves in both environments follow a similar pattern, but differ in absolute values and amplitude of fluctuations. Analyses of size classes and vegetation types showed that differences between urban and rural areas are mostly preserved regardless of the size of the polygons and vegetation type, but individual categories vary in the intensity of the differences. These findings highlight the usefulness of light pollution as an indicator of urbanisation and the applicability of remote sensing for a comprehensive study of the effects of anthropogenic activities on seasonal vegetation dynamics.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>daljinsko zaznavanje</Beseda>
    <Beseda>nočna osvetljenost</Beseda>
    <Beseda>vegetacijski indeks</Beseda>
    <Beseda>prostorska analiza</Beseda>
    <Beseda>mali krajinski elementi</Beseda>
    <Beseda>fenološke faze</Beseda>
    <Beseda>mestni toplotni otok</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>remote sensing</Beseda>
    <Beseda>nighttime illumination</Beseda>
    <Beseda>vegetation index</Beseda>
    <Beseda>spatial analysis</Beseda>
    <Beseda>small landscape features</Beseda>
    <Beseda>phenological phases</Beseda>
    <Beseda>urban heat island</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>S. Berlič</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-03-04 14:31:34</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-03-18 08:52:40</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-03-19 04:02:29</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Maribor</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>XI, 112 f.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="1" Kratica="CC BY-NC-ND 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl" Logo="by-nc-nd.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc-nd.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2026-03-04" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="103041" Ime="Saška" Priimek="Berlič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="462489603" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="37429" Ime="Danijel" Priimek="Ivajnšič" AltIme="D. Ivajnšič; Danijel Ivajnsic; D. Ivajnsic; Daniel Ivajnšič; D. Ivančik; Danijel Ivanjšic" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="169550435" Afiliacija="" ArrsID="32728" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">504.6:628.971.7(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/272005635">272005635</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="204253" DatotekaNRID="14605408" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="5242548" VelikostDatotekeKratko="5,00 MB" DatumVstavljanja="2026-03-04 15:05:53" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Berlic_Saska_2026.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Berlic_Saska_2026.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>96AC6DBCC8A9025B29DF810B7D069165</MD5>
      <SHA256>f7f8cd7c7398b4c05832000e6a5496f8f01ae23d43484abdee62b5bcc6b13429</SHA256>
      <UUID>3fff6ed5-17d3-11f1-aa76-00155d580e1a</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=204253</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="181488"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="11" Kratica="FNM" ZavodEvsID="0000084" Logo="FNM_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FNM_logo.gif">Fakulteta za naravoslovje in matematiko</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
