20.500.12556/DKUM-97414 Prirast, zauživanje in izkoriščanje krme pri različno tvorjenih odstavitvenih skupinah kuncev diplomsko delo Growth, feed intake and feed conversion efficiency in different weaning group formation methods in rabbits Odstavitev je ključna faza reje kuncev in jo je potrebno primerno izvesti, da omogočimo dobro rast in klavno maso. Raziskav o odstavitvi kuncev, zlasti o metodah odstavitve (tj. različnih pristopih oblikovanja odstavitvenih skupin) in njihovem vplivu na prirejo, je malo. V naši raziskavi smo primerjali različne metode odstavitve v dveh rejskih okoljih (v hlevu in na prostem). Kunci so bili odstavljeni po eni izmed treh metod odstavitve: po telesni velikosti (skupina kuncev, izenačenih po telesni velikosti; n = 27), glede na izvorno gnezdo (skupina kuncev iz istega gnezda; n = 30) ali naključno (n = 57). Odstavitvene skupine s po tremi kunci so bile nameščene v žičnih kletkah. V obdobju 8 tednov, od odstavitve do zakola, smo spremljali telesno maso, dnevni prirast in koriščenje krme. Rezultati so pokazali vpliv rejskega okolja in metode odstavitve na večino preučevanih parametrov, interakcija med rejskim okoljem in metodami odstavitve pa je bila v celotnem poskusnem obdobju neznačilna. Z metodo 'po telesni velikosti' in naključno metodo so kunci dosegli bistveno višjo končno telesno maso (2348 g proti 2263 g) kot kunci, odstavljeni z metodo 'po gnezdih' (2168 g). Skladni s tem so bili tudi rezultati dnevnih prirastov, ki so znašali 27,2 g pri metodi 'po velikosti', 25,7 g pri naključni metodi in 24,0 g pri metodi 'po gnezdih' (p = 0,024). Kar se tiče vpliva rejskega okolja, so bili v hlevski reji boljši proizvodni rezultati, saj so imeli kunci, vzrejeni v hlevu višji povprečni dnevni prirast kot kunci, rejeni na prostem (27,2 g/dan oziroma 24,1 g/dan; p < 0,001), kar je rezultiralo v 15 % višji končni telesni masi (2345 g v hlevu, 2174 g na prostem, p < 0,001). Koriščenje krme je bilo v hlevski reji učinkovitejše (≈2.5) kot v reji na prostem (≈3,0; p < 0,001). Izkazalo se je, da je metoda odstavitve 'po velikosti' ne glede na rejsko okolje (v hlevu ali na prostem) najučinkovitejša v smislu rastnosti in končne telesne mase. Kunci iz naključno oblikovanih odstavitvenih skupin in tisti iz skupin, oblikovanih 'po gnezdih' so v hlevski reji dosegli boljše rezultate, pri čemer so kunci iz slednje ('po gnezdih') dosegali slabše rastne rezultate v primerjavi s preostalima odstavitvenima metodama. Raziskava je torej pokazala, da pristop oblikovanja odstavitvnih skupin in rejsko okolje ključno vplivata na učinkovitost pitanja kuncev po odstavitvi in da bi ju morali rejci upoštevati pri odstavitvi mladičev. In rabbit meat production, weaning is a crucial phase and must be conducted properly to achieve adequate growth performance and slaughter weight in the shortest possible time. Studies on rabbit weaning, particularly concerning weaning methods (i.e. different approaches to forming weaning groups) and their effects on production, are scarce. Our study compared three weaning methods in indoor and outdoor breeding environment. In our experiment, rabbits were weaned by body size (same size together; n = 27), by litter of origin (littermates together; n = 30) or at random (n = 57). All rabbits were housed in wire cages in groups of three. Body weight, daily weight gain and feed conversion rate (FCR) were monitored over a period of 8 weeks from weaning to slaughter. The breeding environment and weaning methods affected most of the parameters, yet the interaction between the studied effects was insignificant during the entire experimental period. With the body size-based and random method, the rabbits reached significantly higher final body weight (2348 g and 2263 g, respectively) than rabbits weaned with the litter-based method (2168 g). Similarly, daily weight gain was 27.2 g, 25.7 g and 24.0 g (p = 0.024) for rabbits weaned using the body size-based, random and litter-based methods, respectively. Regarding the effects of the breeding environment, indoor housing provided better production results. The rabbits kept indoors grew faster than the outdoor rabbits (27.2 g/day and 24.1 g/day, respectively; p < 0.001) and had a 15% higher final weight (2345 g indoors, 2174 g outdoors, p < 0.001). Feed conversion ratio was lower (p < 0.001) in the indoor housing (≈2.5) than in the outdoor housing (≈3.0). However, the body size-based weaning method was found to be the most efficient for growth performance and final body weight, regardless of environment (indoor or outdoor). Randomly formed weaning groups or those formed from littermates performed better indoors; however, the latter (i.e. from littermates) anyway remained inferior to rabbits from the other two groups. The study therefore showed that the approach to weaning group formation and the environment crucially influence the efficiency of rabbit weaner fattening and should be considered by breeders when weaning kits. kunec odstavitev odstavitvene metode rastnost konverzija krme rabbit weaning weaning methods growth rate feed conversion ratio true true false N. Sitar Slovenski jezik Angleški jezik Diplomsko delo/naloga 2026-03-04 21:00:30 2026-06-02 11:03:18 2026-06-03 03:15:23 0000-00-00 00:00:00 2026 0 Maribor 0 Maribor 1 spletni vir (1 datoteka PDF ([23] str.)) 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 636.92:636.084(043.2)=163.6 280113923 VS_Sitar_Nejc_2026.pdf VS_Sitar_Nejc_2026.pdf 1 733D4E3D830D15A256EF8311DA21CF46 af5182249ce8047315a85c3c0b4ed1572858bd529add4039d92ac66431c0b2d5 c9f01a13-1809-11f1-aa76-00155d580e1a https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=204263 Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede 0 0 0