<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="97447" NadgradivoID="0" NRID="28258479" OceID="0" DomainUrl="https://dk.um.si/" IzpisPolniUrl="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=97447" StOgledov="197" StPrenosov="44" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-30 21:18:44" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-97447">20.500.12556/DKUM-97447</PID>
  <Naslov>Vključevanje mikroreaktorskih omrežij v metodo dosegljivega območja</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Inclusion of microreactor networks in the attainable region method</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Ena od metod za sintezo reaktorskih omrežij je metoda dosegljivega območja. Z uporabo te metode določimo vsa dosegljiva stanja reakcijskega sistema (npr. v koncentracijskem prostoru), kar omogoča izbiro optimalnega reaktorskega omrežja. Namen magistrskega dela je bila vključitev mikroreaktorskih omrežij v metodo dosegljivega območja in primerjava le teh z omrežji drugih tipov reaktorjev.
V ta namen je bil razvit matematični model za sintezo reaktorskih omrežij, zapisan kot mešano celoštevilski nelinearni programirni (MINLP) model. Pri tem smo uporabili ciljani pristop, ki združuje superstrukturni pristop in spoznanja iz teorije dosegljivega območja. V modelu so namesto idealnih uporabljeni neidealni reaktorji.
Pri reševanju konkretnih problemov smo ugotovili, da se mikroreaktorji zaradi hitrejšega prenosa snovi bolj približajo delovanju idealnih reaktorjev. Posledično lahko z mikroreaktorji pogosto dosežemo boljše rezultate kot z večjimi reaktorji. Toda to ni splošno pravilo, kot kaže primer, pri katerem je reakcija zelo hitra v primerjavi z difuzijo. Idealnemu čepastemu toku se lahko približamo tudi z visoko difuzivnostjo ali vsiljenim mešanjem.  
Hitrejši prenos toplote v mikroreaktorjih omogoča, da se z njimi lažje približamo optimalnemu temperaturnemu profilu. Ker ima slednji pomembno vlogo pri hitrosti poteka reakcij, so pri neizotermnih problemih rezultati z uporabo mikroreaktorjev boljši kot pri uporabi večjih reaktorjev. Nezmožnost doseganja optimalnega temperaturnega profila v večjih reaktorjih lahko privede do znatnega poslabšanja učinkovitosti teh reaktorjev.
Razviti model omogoča primerjavo dosegljivih območij različnih neidealnih reaktorskih sistemov in predstavlja uporabno orodje za sintezo optimalnih reaktorskih omrežij z realnejšo oceno njihove zmogljivosti. Po našem vedenju je to eden prvih modelov, ki pri določanju dosegljivega območja neposredno upošteva vpliv dimenzij reaktorja in neuniformne temperature.</Opis>
  <TujJezik_Opis>One of the reactor network synthesis methods is the attainable region method. This method is used to determine all attainable states of a reaction system (e.g., in the concentration space), which allows the selection of an optimal reactor network. The purpose of this master&#039;s thesis was the inclusion of microreactor networks into the attainable region method and their comparison with networks of other reactor types.
For this purpose, a mathematical model for reactor network synthesis, formulated as a mixed integer nonlinear programming (MINLP) model, was devised. We resorted to a targeting approach that combines the superstructure approach and findings from the attainable region theory. In the model, non-ideal reactors are used instead of ideal reactors.
When solving specific problems, we found that microreactors operate closer to ideal reactors due to faster mass transfer. Consequently, it is often possible to achieve better results with microreactors than with larger reactors. This, however, does not constitute a general rule, as is further illustrated by an example in which the reaction rate is very high compared with diffusion. Ideal plug flow can also be achieved by means of high diffusivity or enforced mixing.
Faster heat transfer in microreactors makes it easier to achieve the optimal temperature profile. Due to the latter playing an important role in the reaction rate, the results obtained using microreactors are better than those obtained with larger reactors in non-isothermal problems. The inability to achieve an optimal temperature profile in larger reactors can lead to a significant deterioration in efficiency of these reactors.
The devised model allows the comparison of attainable regions of various non-ideal reactor systems and constitutes a useful tool for synthesis of optimal reactor networks with a more realistic assessment of their performance. Based on our findings, it constitutes one of the first models that directly takes into consideration the impact of reactor dimensions and non-uniform temperatures when determining the attainable region.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>dosegljivo območje</Beseda>
    <Beseda>mikroreaktorji</Beseda>
    <Beseda>sinteza neidealnih reaktorskih omrežij</Beseda>
    <Beseda>ortogonalna kolokacija na končnih elementih</Beseda>
    <Beseda>metoda linij</Beseda>
    <Beseda>ciljani pristop</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>attainable region</Beseda>
    <Beseda>microreactors</Beseda>
    <Beseda>non-ideal reactor network synthesis</Beseda>
    <Beseda>orthogonal collocation on finite elements</Beseda>
    <Beseda>method of lines</Beseda>
    <Beseda>targeting approach</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[M. Zazijal]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-03-09 10:55:08</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-03-19 07:45:26</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-03-25 03:13:44</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Maribor</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>1 spletni vir (1 datoteka PDF (XIV, 69 str.))</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="1" Kratica="CC BY-NC-ND 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl" Logo="by-nc-nd.eu.png" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/licence/by-nc-nd.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="2026-03-09" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="92017" Ime="Matej" Priimek="Zazijal" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="438417155" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="75216" Ime="Andreja" Priimek="Nemet" AltIme="Andrea Nemet" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="175026275" Afiliacija="" ArrsID="36603" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="1562" Ime="Miloš" Priimek="Bogataj" AltIme="Milos Bogataj; M. Bogataj" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="54447971" Afiliacija="" ArrsID="26217" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">66.011(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/272741891">272741891</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="204400" DatotekaNRID="14615040" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="5054569" VelikostDatotekeKratko="4,82 MB" DatumVstavljanja="2026-03-10 13:36:58" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Zazijal_Matej_2026.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Zazijal_Matej_2026.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>1102768596C7525EE49C669F031C6A93</MD5>
      <SHA256>c7c109d3c93cca8c8c20ee8dbc1f0375ce0dfd0be53823e659ea86f8b9e71ca3</SHA256>
      <UUID>d414e0e8-1c7d-11f1-bd80-00155d580e1a</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=204400</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="173053"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="6" Kratica="FKKT" ZavodEvsID="0000083" Logo="FKKT_logo.gif" LogoPolniUrl="https://dk.um.si/teme/dkumDev2/img/logo/FKKT_logo.gif">Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
