20.500.12556/DKUM-98369 Demografski razvoj na območju Severovzhodne Slovenije Demographic development in the Northeastern Slovenia Prispevek obravnava demografski razvoj Severovzhodne Slovenije na ravni naselij v obdobju od leta 1869 do 2025. Analiza temelji na zgodovinskih in sodobnih popisnih podatkih, ki smo jih v analizi poskusili povezati s fizičnogeografsko in funkcionalno prostorsko členitvijo ter tipologijo naselij. Rezultati kažejo izrazito prostorsko diferenciacijo demografskega razvoja v različnih časovnih obdobjih. Najizrazitejši vzorec je polarizacija med ravninskimi območji z zgodnjimi demografskimi minimumi in kasnejšo rastjo ter vzpetimi območji, kjer je večina naselij dosegla demografski maksimum pred ali kmalu po drugi svetovni vojni, nato pa vstopila v dolgotrajen proces depopulacije. V sodobnosti so prostorski vzorci manj povezani z reliefom ter odražajo vse večji pomen selitvenih procesov in funkcionalnih povezav, ki so povezani s suburbanizacijo v zaledju večjih urbanih središč. Ta se v zadnjem obdobju z ravnin širi v gričevnato zaledje Maribora, Ptuja, Lenarta in Slovenske Bistrice, ne pa tudi v okolici Murske Sobote. Ugotovitve so skladne s kratkoročnimi demografskimi projekcijami, ki napovedujejo izrazito staranje prebivalstva in druge neugodne demografske trende na t. i. odmaknjenem podeželju, še zlasti v Pomurski statistični regiji. Raziskava potrjuje dolgotrajne prostorske razlike v demografskem razvoju Severovzhodne Slovenije. The paper presents the demographic development in Northeastern Slovenia at the settlement level in the period from 1869 to 2025. The analysis is based on census data, combined with the physical-geographical and functional spatial division and typology of settlements. The results reveal pronounced spatial differentiation of demographic development in different time periods. The most distinctive pattern is the polarization between lowland areas with early demographic minimum and later growth, and upland areas, where most settlements reached their demographic maximum before or shortly after the Second World War, and then entered a long-term process of depopulation. In the most recent period, spatial patterns are less related to relief and reflect the increasing importance of migration processes and functional connections, associated with suburbanization in the hinterland of larger urban centers. In recent times, this has been spreading from the plains to the hilly hinterland of Maribor, Ptuj, Lenart and Slovenska Bistrica, but not in the vicinity of Murska Sobota. The findings are consistent with short-term demographic projections, which predict a pronounced aging of the population and other unfavorable demographic trends, especially in the Pomurje statistical region. razvoj podeželja depopulacija demografski razvoj suburbanizacija regionalne razlike depopulation suburbanization demographic trends regional differences rural areas true false true Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Slovenski jezik Angleški jezik Maribor (Slovenija); Znanstveno delo 2026-06-09 03:07:27 2026-06-22 10:00:39 2026-06-23 03:06:25 0000-00-00 00:00:00 2026 0 Maribor 0 Str. 63-126 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2026-04-16 314:911(497.41) 274023171 279966467 10.18690/um.ff.4.2026.3 RAZ_Horvat_Uros_2026.pdf RAZ_Horvat_Uros_2026.pdf 1 472CD295D46BC6D27F26BA3BA0D75181 a8f76377ffeb035165d412e4e98118cedc30640660d9f648d9a4d81b7933a3f3 3776b3e1-6e0f-11f1-bb2d-00155d580e34 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=207413 https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/1112/chapter/1147 1 9520f4a0-639f-11f1-9481-00155d580e34 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=206903 Filozofska fakulteta Univerzitetna založba Univerze v Mariboru 0 0 0