20.500.12556/DKUM-98445 Vpliv vrednot na etično vedenje zaposlenih glede napredovanja v organizaciji The influence of values on employee's behaviour in relation to career advancement within an organization Karierne odločitve zaposlenih so pogosto sprejete v okoliščinah, kjer se prepletajo osebni interesi, organizacijski pritiski in etične zahteve, pri čemer formalna pravila ne določajo vedno jasnih meja dopustnega ravnanja. V takšnih situacijah imajo vrednote pomembno vlogo pri presoji etičnosti vedenja, zlasti kadar so odločitve povezane z napredovanjem in drugimi kariernimi koristmi. Magistrsko delo se osredotoča na vpliv osebnih vrednot na stališča zaposlenih do vedenj, povezanih z napredovanjem v organizaciji. Teoretični del naloge obravnava pojme vrednot, etike in etičnega vedenja v organizacijah ter analizira etično vedenje, etične dileme in konflikte vrednot v kariernih kontekstih. Posebna pozornost je namenjena razlagi neetičnega vedenja zaposlenih, procesom racionalizacije ter vplivu organizacijskih dejavnikov na presojo etičnosti ravnanj. Teoretična izhodišča temeljijo predvsem na Schwartzovi teoriji vrednot, ki posameznikove vrednote razvršča v štiri dimenzije vrednot: odprtost za spremembe, samopoveličevanje, ohranjanje in samopreseganje. Empirični del naloge preučuje povezanost med osebnimi vrednotami zaposlenih in njihovimi stališči do vedenj, povezanih z napredovanjem v organizaciji. V okviru raziskave smo analizirali vpliv vrednot na legitimna vedenja, vedenja na meji etične sprejemljivosti in neetična vedenja ter preverjali razlike v presoji teh vedenj glede na izbrane demografske in organizacijske značilnosti zaposlenih. V raziskavi je sodelovalo 75 anketirancev. Za preverjanje raziskovalnih vprašanj smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, t-test za neodvisne vzorce, enosmerno analizo variance (ANOVA) ter hierarhično multiplo regresijsko analizo. Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci legitimna vedenja ocenjujejo kot najbolj sprejemljiva (M = 3,25), vedenja na meji etične sprejemljivosti kot zmerno sprejemljiva (M = 4,61), neetična vedenja pa kot najmanj sprejemljiva (M = 6,35). Korelacijska analiza ni pokazala neposrednih linearnih povezav med proučevanimi dimenzijami osebnih vrednot in skupinami vedenj, povezanih z napredovanjem v organizaciji. Prav tako hierarhična multipla regresijska analiza ni potrdila statistično značilnega vpliva odprtosti za spremembe, samopoveličevanja, ohranjanja in samopreseganja na legitimna vedenja, vedenja na meji etične sprejemljivosti ali neetična vedenja. Med proučevanimi demografskimi in organizacijskimi značilnostmi se je statistično značilna razlika pokazala le pri starosti in zgolj pri vedenjih na meji etične sprejemljivosti, medtem ko spol, stopnja izobrazbe in položaj v organizaciji niso pomembno vplivali niti na vrednotenje posameznih dimenzij vrednot niti na presojo vedenj, povezanih z napredovanjem v organizaciji. Kljub temu se starost v nadaljnjih regresijskih analizah ni izkazala kot statistično značilen napovednik. Ugotovitve raziskave kažejo, da zaposleni jasno razlikujejo med legitimnimi, etično dvoumnimi in neetičnimi oblikami vedenja, povezanimi z napredovanjem. Raziskava je hkrati potrdila ugotovitve predhodnih raziskav glede hierarhične razvrstitve etične sprejemljivosti posameznih skupin vedenj, ni pa potrdila pričakovanega vpliva osebnih vrednot na stališča zaposlenih do teh vedenj. Rezultati nakazujejo, da imajo lahko pri oblikovanju etičnih presoj zaposlenih pomembnejšo vlogo organizacijski in situacijski dejavniki, kot so etična klima, zaznana pravičnost postopkov napredovanja ter širše družbene norme. Magistrsko delo tako prispeva k boljšemu razumevanju etičnega vedenja zaposlenih v organizacijah ter predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na etične presoje v kariernih situacijah. Employees' career-related decisions are often made in situations where personal interests, organizational pressures, and ethical requirements intersect. In such situations, personal values may influence the evaluation of behaviours related to career advancement. This master's thesis examines the influence of employees' personal values on attitudes toward behaviours related to career advancement within organizations. The theoretical framework is based primarily on Schwartz's theory of basic human values, which classifies individual values into four value dimensions: openness to change, self-enhancement, conservation, and self-transcendence.The empirical part examines the relationship between employees' personal values and their attitudes toward legitimate, borderline ethical, and unethical behaviours related to career advancement. It also investigates differences according to selected demographic and organizational characteristics. The research included 75 respondents. Descriptive statistics, correlation analysis, the independent samples t-test, one-way analysis of variance (ANOVA), and hierarchical multiple regression analysis were applied. The results showed that respondents perceived legitimate behaviours as the most acceptable (M = 3.25), borderline ethical behaviours as moderately acceptable (M = 4.61), and unethical behaviours as the least acceptable (M = 6.35). Correlation analysis revealed no direct linear relationships between the examined value dimensions and behaviour categories, while hierarchical multiple regression analysis did not confirm a statistically significant influence of personal values on any behaviour category. Among the examined demographic and organizational characteristics, statistically significant differences were found only with respect to age and only for borderline ethical behaviours. Gender, educational attainment, and organizational position showed no significant effects, and age was not a significant predictor in the regression analyses. The findings indicate that employees clearly distinguish between legitimate, borderline ethical, and unethical behaviours associated with career advancement. While the study confirms previous research regarding the hierarchical ordering of these behaviour categories, it does not support the expected influence of personal values on employees' attitudes. Instead, the findings suggest that organizational and situational factors may play a more important role in shaping ethical judgments. The thesis contributes to a better understanding of ethical behaviour in organizations and provides a foundation for future research. vrednote etično in neetično vedenje konflikti vrednot karierne odločitve napredovanje Values ethical and unethical behavior value conflicts career-related decisions employee promotion. true true false N. Brumec] Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo/naloga 2026-06-12 22:43:28 2026-08-27 12:31:27 2026-08-28 03:14:11 0000-00-00 00:00:00 2026 0 Maribor 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 331.1:174 289119491 MAG_Brumec_Nika_2026.pdf MAG_Brumec_Nika_2026.pdf 1 2954FC9FE1C1EEFB6A622CF7EFF1B279 17a1071c4d80c9f4b0e2d0a0650f8e48a4f2d534b985c61acde9c491dd28dad3 3a2c0eee-8534-11f1-9f9e-00155d580e34 https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=208479 Ekonomsko-poslovna fakulteta 0 0 0