20.500.12556/DKUM-99869 Sprejemljivost v romanu Sneg Marjane Moškrič Acceptability in Marjana Moškrič’s novel Sneg Prispevek obravnava sprejemljivost v mladinskem distopičnem romanu Sneg Marjane Moškrič. Kot primarna zunajbesedilna značilnost funkcionalnosti ni lastnost ubesedenega samega, temveč je odvisna od naslovnikove interpretacije, ki jo usmerjajo njegovo védenje in cilji, komunikacijski položaj ter medosebno in družbeno razmerje med udeleženci konkretne interakcije. Kvalitativna analiza petih izbranih odlomkov povezuje besediloslovni, jezikovnopragmatični, konverzacijski in diskurzni pristop. Pokazala je, da vsebinsko nestrinjanje še ne pomeni nesprejemljivosti; ta se pokaže, ko naslovnik sogovorčeve replike ne sprejme kot relevantne, torej izreka ne potrdi v funkciji, v kateri mu je bil ponujen. V pogovorih med vrstniki in zaščitniško naravnanem asimetričnem razmerju nestrinjanje, preusmerjanje teme ter izigravanje sodelovalnega načela ali navidezno neupoštevanje vljudnostnega načel ne preprečujejo nadaljevanja pogovora. V hierarhičnem družinskem ali institucionalno represivnem razmerju pa zavračanje ubesedenega kot relevantnega omeji ali prekine komunikacijo. Roman tako skozi dialoge soustvarja podobo distopičnega družbenega reda. The article examines acceptability in Marjana Moškrič’s young adult dystopian novel Sneg. As a primary text-external feature of functionality, acceptability depends on the addressee’s interpretation, shaped by their knowledge and goals, the communicative situation, and the relationship between the participants. A qualitative analysis of five excerpts combines textlinguistic, pragmatic, conversation-analytic, and discourseanalytical approaches. The analysis shows that disagreement over content does not in itself entail unacceptability; this arises when the addressee does not accept the interlocutor’s turn as relevant and thus fails to ratify the utterance in the function in which it was offered. In peer and protectively oriented asymmetric relationships, disagreement, topic shifts, the flouting of cooperative maxims, or apparent non-observance of politeness do not prevent the conversation from continuing. In hierarchical family or institutionally repressive relationships, rejecting what is verbalised as relevant restricts or terminates communication. Through its dialogues, the novel thus contributes to the construction of a dystopian social order. merila besedilnosti sprejemljivost komunikacijska načela sosledni pari fikcijski dialog distopični mladinski roman criteria of textuality acceptability communicative principles adjacency pairs fictional dialogue young adult dystopian novel true false true Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Slovenski jezik Angleški jezik Znanstveno delo 2026-08-28 03:13:56 2026-08-28 08:20:27 2026-08-29 03:10:19 0000-00-00 00:00:00 2026 0 Maribor 0 Str. 167-186 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2026-08-03 81'42:821.163.6-31 286442243 289001475 10.18690/um.pef.3.2026.9 RAZ_Krajnc_Ivic_Mira_2026.pdf RAZ_Krajnc_Ivic_Mira_2026.pdf 1 DC316E3D8FED473757FC033B4078FDB7 c9e67d2ca59c2b94bd6dcf6d2e6578c6e28a661c9f5e76832e4b5010e71ffd14 c3c873a1-a2a8-11f1-8903-00155d0001be https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=210801 https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/1148/chapter/1436 1 be242c14-a27d-11f1-8903-00155d0001be https://dk.um.si/Dokument.php?lang=slv&id=210796 Filozofska fakulteta Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Trideset let literarne nagrade večernica 0 0 0