Cistercijani in nastanek cisterc na Slovenskem

Požegar, Vanja

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Cistercijani in nastanek cisterc na Slovenskem
Avtorji:	ID Požegar, Vanja (Avtor) ID RAVNIKAR, TONE (Mentor) Več o mentorju... ID Ožinger, Anton (Komentor)
Datoteke:	UNI_Pozegar_Vanja_2009.pdf (6,20 MB) MD5: 17BE4CC787E684954CF22E6472C46EBD PID: 20.500.12556/dkum/da56d462-3186-45bb-bbe6-dc46c3c575cd
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	Cistercijanski začetki so povezani z meniško reformo v 11. in 12. stoletju. Slednje se je zavzemalo za to, da bi Benediktovo pravilo ponovno postalo temeljno vodilo v meniških skupnostih, brez razlag in navad, ki so se utrdile v benediktinskih opatijah. Štefan Harding, Robert iz Molesma ter Alberih so ustanovitelji omenjenega reda, med katere prištevamo tudi Bernarda iz Clairvauxa. Prav Bernard je kriv za to, da se je red začel neustavljivo širiti in osvajati srce cerkvenih in posvetnih ljudi. Poudarjal je strogo meniško življenje, po vzgledu Pravila sv. Benedikta, in preprostost. V Reguli so bili zapisani vsi napotki, ki so jih menihi potrebovali za redovno življenje; od organizacije samostana, deljenje vlog, prehrane, obleke, spanja in nenazadnje do pokore in spreobrnjenja v primeri neupoštevanja »zlatih pravil«. Samo dobrih sedemintrideset let po ustanovitvi prvega cistercijanskega samostana v Franciji, je omenjeni red stopil tudi na naša tla, kar je bilo za naš prostor v tistem času razmeroma hitro. K temu je vsekakor botrovalo to, da so posamezniki, ki so študirali v Parizu, bili neposredno povezani z ustanavljanjem cisterc v slovenskem prostoru. Francija je bila zibelka in dežela cistercijanskih samostanov. Plemstvo je bilo tisto, ki je na svojem ozemlju postavljajo samostane kot »dopolnilo« k svojim gradovom in utrjevanju plemičeve moči na eni strani, na drugi pa za svoj in družinski dušni blagor. Vzroki za ustanavljanje samostanov so zelo podobni, vendar se od primera do primera tudi razlikujejo. Zanimive so povezave, ki so določene ustanovitelje božjih hiš pripeljale do tega, da so se odločili prav za ustanovitev cistercijanskega samostana. Na naših tleh so bili ustanovljeni trije cistercijanski samostani; v Stični, v Vetrinju in v Kostanjevici. Tudi z njihovo ustanovitvijo so povezane plemiške rodbine in osebnosti. Z ustanovitvijo stiškega samostana so povezani grofje Višnjegorski in oglejski patriarh Peregrin. Vetrinjski samostan so ustanovili Spanheimi, k čemur je pripomoglo to, da so nekateri člani te družine študirali v Franciji. Ker se je ustanavljanje cistercijanskih samostanov pokazala kot dobra preverjena praksa, so Spanheimi slednjega postavili tudi v Kostanjevici. Na daleč so si vsi samostani med seboj podobni, v kolikor pa pogledamo malo bližje, pa je jasno, da je vsak zase unikaten. Edini, ki še danes »diha« na slovenskih tleh je cistercijanski samostan v Stični.
Ključne besede:	cistercijani, cisterca, Stična, Vetrinj, Kostanjevica, Spanheimi, oglejski patriarh Peregrin I., Višnjegorski
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[V. Požegar]
Leto izida:	2009
PID:	20.500.12556/DKUM-10038
UDK:	93/94(043.2)
COBISS.SI-ID:	16811528
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:SNFHPJFQ
Datum objave v DKUM:	23.04.2009
Število ogledov:	5666
Število prenosov:	624
Metapodatki:
Področja:	FF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Die Zisterzienser und die Entstehung von Zisterzen in Slowenien
Opis:	Die Anfänge der Zisterzienser sind im Zusammenhang mit der Mönchsreform des 11. und 12. Jahrhunderts. Die Reformbewegung setzte sich für die Benediktregel als führende Leitlinie in Mönchsgemeinschaften ein, ohne Deutungen und Sitten, die sich innerhalb der Benediktinerabteien gefestigt hatten. Stephan Harding, Robert von Molesme und Alberich von Cîteaux waren die Ordensgründer, dazu zählt man auch Bernhard von Clairvaux, in dessen Abtszeit sich der Orden unaufhaltsam ausbreitete und Herzen sowohl kirchlicher als auch weltlicher Leute eroberte. Bernhard wurde zum eigentlichen Ordensvater, er betonte ein strenges Mönchsleben nach dem Vorbild der Ordensregel des hl. Benedikt und Schlichtheit. In »Regula« standen alle Anweisungen, die man für das Leben als Mönch benötigte; sie umfassten die Organisierung des Klosters, Rollenverteilungen, Austeilung von Nahrung und Kleidung, Schlafzeit und nicht zuletzt Buße und Bekehrung im Fall einer Missachtung der »goldenen Regel«. Nur dreißig Jahre nach der Gründung des ersten Zisterzienserstiftes in Frankreich erschien der Orden auch auf unserem Boden, für unser Gebiet in damaligen Zeiten also recht früh. Dabei spielten zweifellos diejenigen Einzelnen eine wichtige Rolle, die in Paris studierten. Frankreich war nämlich die Wiege und das Land der Zisterzienserklöster. Die Adeligen errichteten die Klöster auf ihrem eigenen Landbesitz als »Ergänzung« zu ihren Burgen und zur Festigung ihrer Macht einerseits, andererseits jedoch zum eigenen Wohl und Segen. Obwohl sich Gründe für die Errichtung der Klöster ähneln, unterscheiden sie sich dennoch von Fall zu Fall. Dabei sind ganz interessant die vielfältigen Zusammenhänge, die die Gründer der Gotteshäuser dazu bewogen hatten, gerade ein Zisterzienserkloster aufzurichten. Auf slowenischem Boden wurden drei Zisterzienserklöster gegründet; in Stična (Sittich), Vetrinj (Viktring) und Kostanjevica (Mariabrunn). Auch mit ihrer Gründung sind Adelsgeschlechte bzw. –persönlichkeiten eng verbunden. So z. B. mit der Errichtung des Stiftes in Stična die Grafen Višnjegorski (Herren von Weichselberg) und Peregrin, der Patriarch von Aquileia. Die Gründer des Viktringer Stiftes waren die Spanheimer, was eine Folge dessen war, dass einige Familienglieder in Frankreich studiert hatten. Da sich die Gründung der Klöster als eine gut bewährte Praxis erwiesen hatte, errichteten die Spanheimer noch einen Stift in Kostanjevica. Von weitem betrachtet erscheinen einem alle Klöster gleich, wenn wir sie uns jedoch näher anschauen, wird uns gleich klar, das jedes ein Unikat ist. Der einzige heute noch »lebendige« im Gebiet Sloweniens ist der Stift in Stična.
Ključne besede:	Zisterzienser, Zisterzen, Stična (Sittich), Vetrinj (Viktring), Kostanjevica (Mariabrunn), Spanheimer, Patriarch von Aquileia Peregrin I., Višnjegorski (Weichselberger)

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj