| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:The American teenage world: case study of subtitling in the movie Juno
Avtorji:ID Orešnik, Veronika (Avtor)
ID Gadpaille, Michelle (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Zupan, Simon (Komentor)
Datoteke:.pdf UNI_Oresnik_Veronika_2009.pdf (787,05 KB)
MD5: E4FC9AA4A1A67A1F54B865792FCF2750
PID: 20.500.12556/dkum/debf4bee-7724-4b78-af36-f2bca10b89ac
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Besides offering wonderful entertainment, the movie Juno introduces its audience to numerous aspects of the American teenage world. The movie itself is like a teenage rebel: it is different, it does not moralize and it is full of teenage problems, slang and humor – every piece of it is taken from the world of teens. The translator of the movie must immerse himself in this world to solve various translation difficulties, complicated by cultural, linguistic and subtitling restrictions. In the analysis and evaluation of subtitling, a differentiation between translating plain text and translating film dialogue is made, strategies for subtitling are discussed and constraints within which the subtitler must perform are explained. According to Birgit Nedergaard-Larsen’s (1993) clarification, culture-bound elements are divided into those of the extralinguistic and those of the intralinguistic kind. Features of figurative language (particularly simile, metaphor, alliteration and allusion) and their translation strategies are discussed. An overview of Slovene slang is provided, starting with theoretical points of Slovene linguists and the influences of Serbo-Croatian, German and English on Slovene slang and ending with the recent development of cyber slang and slang exploitation in advertising. On the basis of careful analysis of slang in the movie Juno, several features of American slang are explained with regard to Slovene translation. Here, attention is paid to the influence of American slang on Slovene, their comparison and the differences between the original dialogue and the translation. However, the main body of discussion involves the analysis of particular problems from the movie Juno and the provision of new solutions. The translation problems are divided into three main categories: culture-bound elements, figures of speech and slang. Special focus is given to the translation of allusions and figurative slang, since both have received little attention in Slovene linguistics and translation theory.
Ključne besede:podnaslavljanje, kultura, sleng, besedne figure, aluzije
Kraj izida:Maribor
Založnik:[V. Orešnik]
Leto izida:2009
PID:20.500.12556/DKUM-10572 Novo okno
UDK:821.111(73)(043.2)
COBISS.SI-ID:17086216 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:LOOJKFYA
Datum objave v DKUM:29.08.2009
Število ogledov:4082
Število prenosov:439
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Ameriški najstniški svet v specifiki podnaslavljanja filma Juno
Opis:Film Juno, ki ga odlikujejo pikantni in zabavni dialogi, popelje slovenskega gledalca v ameriški najstniški svet. Film je kot najstniški upornik: drugačen, nemoralističen, obravnava številne najstniške probleme, vsebuje obilico slenga in humorja – sleherni delček filma je vzet iz najstniškega sveta. Prevajalec se mora zato potopiti v ta svet, da lahko razvozla prevajalske neznanke, prepletene s kulturnimi in jezikovnimi preprekami kot tudi z omejitvami podnaslavljanja. V diplomskem delu sem najprej pojasnila razlike med prevajanjem običajnih besedil in filmskih dialogov ter spregovorila o omejitvah, s katerimi se srečujejo prevajalci pri podnaslavljanju, in o strategijah podnaslavljanja. Tako kot Birgit Nedergaard-Larsen (1993) sem tudi jaz ločila kulturno specifične izraze na zunajjezikovne in znotrajjezikovne. Nadalje sem se osredotočila na značilnosti besednih figur, predvsem primere/komparacije, metafore, aliteracije in aluzije, ter na strategije njihovega prevajanja v slovenščino. Opravila sem pregled slovenskega slenga, od teoretičnih izhodišč slovenskih jezikoslovcev in vpliva srbohrvaščine, nemščine in angleščine na slovenski sleng, do zaključka z novejšim razvojem internetnega slenga in izkoriščanjem slenga za oglaševalske namene. Na osnovi natančne analize slenga v filmu Juno, sem pojasnila nekatere značilnosti ameriškega slenga in se ob tem ozrla na slovenski prevod filma. Tu sem se osredotočila na vplive ameriškega slenga na slovenskega, njuno primerjavo ter razlike med izvirnim dialogom in prevodom. Osrednji del diplomskega dela pa je predstavljala analiza posameznih problemov, ob katerih sem iskala nove, ustreznejše rešitve. Prevajalske probleme sem obravnavala po naslednjih osnovnih kategorijah: kulturno specifični izrazi, besedne figure in sleng. V primerih sem se osredotočila predvsem na prevajanje aluzij in figurativnega slenga, saj sta bili ti področji doslej deležni le malo pozornosti v slovenskem jezikoslovju in prevajalski teoriji.
Ključne besede:subtitling, culture, slang, rhetorical devices, allusions


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici