| Naslov: | PRI TEBI NE BO SMELO BITI REVEŽA (5 MZ 15,4); PRIMERJALNA ŠTUDIJA MED SVETIM PISMOM IN NEKATERIMI MEZOPOTAMSKIMI ZAKONIKI |
|---|
| Avtorji: | ID Skralovnik, Samo (Avtor)
ID Marolt, Janez (Mentor) Več o mentorju... 
ID Večko, Snežna (Mentor) Več o mentorju... |
|---|
| Datoteke: |  UNI_Skralovnik_Samo_2009.pdf (2,43 MB)
MD5: C88D8E20DBAE770697E0C8E33573C0C3
PID: 20.500.12556/dkum/4804cf39-6e3e-41a0-936e-b97d83ecbb67
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta
|
|---|
| Opis: | V obravnavanih mezopotamskih zakonikih, to so Ur-Nammujev, Lipit-Ištarjev, zakonik mesta Ešnunn in Hammurabijev, nobeden od omenjenih zakonodajalcev v pravnem besedilu ne omeni reveža. Zapišejo sicer nekaj besednih zvez, ki se temu približajo, kakor npr. človek v denarni stiski, vendar sama beseda revež ostaja neizrečena. Ob tem se moramo zavedati, da to dejstvo ni posledica šibkega besednega zaklada sumerščine oz. akadščine. Še več, opazimo lahko, da epilog Ur-Nammujevega ter prolog Hammurabijevega zakonika reveža omenjata. Tam je omenjen v kontekstu opisovanja stereotipne vloge in lastnosti vladarja, ki ga želi prikazati kot zaščitnika in varuha šibkih členov družbe, tj. vdov, sirot in revežev. Ti nazivi so bili, bolj kakor kazalci praktične vrednosti, v funkciji vladarjeve propagande in legitimizacije osebne oblasti — v skladu s takrat veljavnimi standardi. Ob tem spoznanju nas ne preseneti, da pravni teksti rišejo od prologa in epiloga popolnoma drugačno zgodbo. Tako v epilogu omenjeni mož enega sekla v določbah samih sploh ni omenjen. Če bi zakoniku odvzeli zgodovinsko-religiozno prepletena prolog in epilog ter se osredotočili na člene same, o revežu ne bi izvedeli ničesar. Nekateri členi, ki npr. uporabijo zgoraj omenjeno besedno kombinacijo, se tematiki približajo toliko, da se ukvarjajo z ljudmi, ki so »zgolj« v šibkem finančnem stanju, in ne z reveži. Iz same rekonstrukcije družbe na podlagi določb o revežih ni mogoče govoriti. Ne na dobesedni ravni, tj. na ravni pravnega besedila, ki bi reveže v skladu s prologom ščitila (ali vsaj omenjala), kakor tudi ne na »preneseni«, kjer bi lahko v epilogu omenjeno skrb tudi teološko poglobili in razložili.
Povsem drugo zgodbo lahko izluščimo iz Peteroknjižja. Iz branja Postave lahko rekonstruiramo slojevito družbo, katere legitimni del so bili tudi reveži. O njih zakonodajalec ne molči. Različni avtorji Hebrejske Biblije za opis tega stanja uporabljajo celo vrsto različnih terminov, ki najdejo svoje mesto v določbah, ki reveža poizkušajo na različne načine zaščititi (prim. prepovedi jemanja obresti, nižja cena daritev). Vendar če velja, da mezopotamski zakoniki uzakonjajo družbo, kjer so varovane pravice bogatih, Peteroknjižje — vsaj teoretično in kar zadeva reveže — to ureditev postavlja na glavo. V tem primeru prvenstvena vloga zaščitnika ubogih ne izhaja iz vladarja (čeprav jo tudi ta izvaja), temveč od Boga samega. Postava tako ne ščiti interesov bogatih, temveč se zavzema za zatirane. Bogati so namreč tisti, ki trpijo izgubo, ko gre za vprašanje reveža (prim. brezobrestna posojila, prepoved zakupa plašča in mlinskega kamna). V tem primeru torej ključne vloge ne igra človeški faktor, temveč Božji. Gre za idejo, da se predstave o tem, kakšen je Bog, konkretno utelesijo v (pravnih) besedilih. Ob tem pa v petih Mojzesovih knjigah problematika revščine ni skrčena le na reševanje posledic neenakih družbenih odnosov, tj. na reševanje pravnih deliktov (dolgovi, terjatve ipd.), temveč z Božjim prstom poskuša takšno stanje, ob upoštevanju dejstva, da ne bo zmanjkalo revežev (5 Mz 15,11), ublažiti do takšne mere, da pred Bogom bogatin s svojim bogastvom ne more storiti ničesar več in revež v svoji bedi ničesar manj (prim. 3 Mz 5,7—13). |
|---|
| Ključne besede: | revež, revščina, ubožec, siromak, Ur-Nammujev zakonik, Lipit-Ištarjev zakonik, zakonik mesta Ešnunn, Hammurabijev zakonik, Mezopotamija, pravna zgodovina, Pentatevh, Peteroknjižje, biblična zgodovina, primerjalna študija |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [S. Skralovnik] |
|---|
| Leto izida: | 2009 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-11519 |
|---|
| UDK: | 34(091)(358):27-242.4(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 4887898 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:XDRZE6QZ |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 17.11.2009 |
|---|
| Število ogledov: | 3999 |
|---|
| Število prenosov: | 400 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
