| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:INSTITUT RAZDEDINJENJA SKOZI TEORETIČNI IN PRAKTIČNI PRIKAZ
Avtorji:ID Durič, Maja (Avtor)
ID Rijavec, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Kraljić, Suzana (Komentor)
Datoteke:.pdf UNI_Duric_Maja_2009.pdf (397,18 KB)
MD5: 40EF3E94BAFE350C32520B27788F8B00
PID: 20.500.12556/dkum/fcb4f6dc-2ebb-419a-a31c-460fa2864595
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:V diplomskem delu je obravnavano področje dednega prava, katerega temelj osnovne in vsake nadaljnje razprave ter izhajanj je dedovanje, proces, ki skozi določene predpostavke, pomeni upravičenje dedičev, da nasledijo zapustnikovo imetje in določbe, na kak način lahko do nasledstva pride. Ker se je skozi zgodovino udejanjil princip svobode testiranja, ki daje zapustniku možnost, da z oporoko razpolaga s svojim premoženjem tudi za čas po njegovi smrti, se ta svoboda razdelitve vseeno omejuje zaradi omogočanja koristi zapustnikovih najbližjih svojcev, z institutom nujnega deleža. Poudarek diplomskega dela se tako od temeljev dedovanja, zoži na specifično področje, ki se razprostira od upravičenja do nujnega deleža, do situacij, ko postane zaradi nedopustnega ravnanja dediča v odnosu do zapustnika, zagotavljanje nujnega deleža neobvezno. Neskladno z življenjskimi razmerami in moralo bi namreč bilo, če bi dedič navkljub svojim nedopustnim dejanjem, bil upravičen do določenega deleža samo na podlagi sorodstvene vezi. Ravno v izogib temu, je na voljo institut razdedinjenja, ki zapustniku omogoča, da določene dediče zaradi njihovega vedenja in dejanj, izključi iz dedovanja. Razdedinjenje spada tako rekoč poleg oporočnega dedovanja, pod dodatno, razširjeno avtonomijo zapustnika. Vendar ga tudi tu omejujejo taksativno našteti razlogi za razdedinjenje, ki določajo primere, v katerih lahko samo zapustnik razdedini nujnega dediča. Tako v primeru kršitve zakonite ali moralne dolžnosti, storitve hujšega kaznivega dejanja zoper zapustnika ali njegove bližnje sorodnike ter zaradi vdajanja brezdelju ali nemoralnemu življenju, tvega dedič, da bo z razdedinjenjem, izgubil to, kar bi mu drugače po naravi zakona nedvomno pripadalo, namreč, nujni dedni delež po svojem umrlem sorodniku ali zakoncu. Osrednja tema, razdedinjenje, pa ima stične točke, sploh glede razširjene avtonomije zapustnika glede določitve in izločitve dedičev ter možnostjo razpolaganja s svojim premoženjem po smrti, z institutoma dedno nevrednostjo ter odvzemom nujnega deleža v korist potomcev, katera sta tudi opisana in vsebinsko primerjana z razdedinjenjem. Celotno delo je tako zaokrožen prikaz - od temeljev pravic in možnosti dedovanja, do omejitev s strani oporočnika in zakonodajalca - skozi teoretičen in praktičen vidik.
Ključne besede:Dedno pravo, dedovanje, nujni delež, razdedinjenje
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Durič]
Leto izida:2009
PID:20.500.12556/DKUM-12501 Novo okno
UDK:34(043.2)
COBISS.SI-ID:4003115 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:QPBIYVIS
Datum objave v DKUM:14.12.2009
Število ogledov:4119
Število prenosov:859
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE INSTITUTE DISHINHERITANCE THROUGH THEORETIC AND PRACTICAL REVIEW
Opis:This diploma paper deals with hereditary law. Its principals are based on inheritance, which is a process consisting of more suppositions, that enables heirs to succeed property. Besides that, it also determines conditions of succession. However, the principal of testamentary freedom has been possible throughout the history. It enables the person who passed away that his or her property will be distributed considering the will. This freedom of division, on the other hand, is restricted because of benefits that relations of the deceased might gain and are written in the institute of share of the assets. Irrespective of this, the thesis is concentrated on a share of decedent’s property on one hand, and situations when an heir can be displaced from inheriting on the other. It would be unrealistic and unethical, if an heir had a right to receive a share of the decedent's property just because they are connected by kinship, in spite of breaching certain constitutional rules. To avoid this unpleasant situation, there is an institute which allows decedent to displace an individual from inheriting because of one’s behaviour or actions. Although the decedent’s decision is not completely autonomous, this is an autonomous decision of each decedent as well as the will for heirloom. This is because he has to take into consideration all legal possibilities when he or she is allowed to do this. This can happen as a result of breaking the law or moral duty. Moreover, it can also happen because of committing a crime against the decedent or his immediate family. Besides that it can be a result of giving oneself in to idleness or immoral life. For these reasons, heirs run a risk of losing a share of the assets which would undoubtedly belong to him or her after his or her relative or spouse. The main theme, displacement from inheriting, especially decedent’s autonomous decision who shall receive a share of his or her property via the rules of inheritance, is related with two institutes. These are hereditary unworthiness and displacement from inheriting on behalf of descendant. To conclude, the thesis represents theoretically and practically basic rights and the possibility of inheritance as well as testator’s and legislator’s restrictions.
Ključne besede:Hereditary law, inheritance, a share of decedent's property, displacement from inheriting


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici