| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Vpliv dolgoletne različne pogostnosti košnje na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika
Avtorji:ID Podvršnik, Miran (Avtor)
ID Kramberger, Branko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Podvrsnik_Miran_2009.pdf (2,39 MB)
MD5: B2E6BDC7622C7B256F0CE402B40D9DCE
PID: 20.500.12556/dkum/fb2a00e8-e8d4-4d8a-8096-937ed42d9890
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo
Organizacija:FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:V letih od 2004 do 2008 smo v Pivoli (46°28'16''S, 15°38'20''V, 300 m n.v.) ugotavljali vpliv dolgoletne spremenjene pogostnosti košnje (od leta 1995) na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika, v izhodišcu združbe Ranunculo repentis — Alopecuretum pratensis. Obravnavanja v mikroposkusu (nakljucni blok v štirih ponovitvah) so bila 2-, 4-, 6-, 8-, 10- in 12-tedenski interval med posameznimi košnjami, ob gnojenju 170 kg N dušik), 120 kg P2O5 (fosforjev pentoksid), in 180 kg K2O kalijev oksid) na hektar letno. Najvišji povprecni pridelek suhe snovi v petletnem obdobju smo dosegli pri 8-tedenskem intervalu med košnjami (10,6 t/ha/leto, štiri košnje letno) in najnižji pri 2-tedenskem intervalu (5,94 t/ha/leto, štirinajst do šestnajst košenj letno). Najvišji hektarski pridelek SB v letu 2008 (1530 kg) je bil pri 4-tedenskem intervalu (sedem do osem košenj letno) in najnižji (874 kg) pri 12-tedenskem intervalu (dve košnji letno). Najvišji hektarski pridelek NEL (50650 MJ) smo dosegli pri intervalu košnje na osem tednov (štiri košnje letno) in najnižj (38370 MJ) pri zelo pogostni rabi ob intervalu košenj na dva tedna in letno opravljenih štirinajst do šestnajst košenj. Tako število posameznih rastlinskih vrst kot Shanonov indeks rastlinske pestrosti sta bila ob koncu raziskave najvišja pri 6-tedenskem intervalu med košnjami. Tako po kolicini in kakovosti krme kot z vidika rastlinske pestrosti je najugodnejši nacin kosne rabe dane rastlinske združbe pri danem gnojenju 6- do 8-tedenski interval med košnjami (štiri do pet košenj letno), s tem da je tak dolgoleten nacin rabe zelo spremenil rastlinsko sestavo izhodišcne združbe.
Ključne besede:polnaravno travinje, pogostnost košnje, pridelek, rastlinska sestava
Kraj izida:Maribor
Leto izida:2009
PID:20.500.12556/DKUM-12665 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:FDX3EG6Q
Datum objave v DKUM:22.12.2009
Število ogledov:4560
Število prenosov:469
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FKBV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The impact of various cutting frequencies on the yield and botanical composition of semi-natural grassland
Opis:In the years from 2004 to 2008 in Pivola (46°28'16''N, 15°38'20''E, 300 m a.s.l.) we studied the impact of various cutting frequencies (since 1995) on the yield and botanical composition of semi-natural grassland of Ranunculo repentis - Alopecuretum pratensis alliance at the start of our experiment. The treatments in the microtrial (random block design with four replications) included 2-, 4-, 6-, 8-, 10- and 12-week interval between cuts and fertilization with 170 kg N (nitrogen), 120 kg P2O5 (phosphorus pentoxide)and 180 kg K2O (potassium oxide)/ha per year. The highest average DM yield in the five-year period was achieved by an 8-week interval betwen cuts (10,6 t/ha/year, four cuts per year) and the lowest by a 2-week interval (5,94 t/ha/year, 14 to 16 cuts per year). The highest yield per hectare of CP 2008 (1530 kg) resulted from the 4-week interval (seven - to eight cuts per year) and the lowest (874 kg) from the 12-week interval (two cuts per year). The highest yield per hectare of NEL (50650 MJ) was achieved by an 8-week interval between cuts (four cuts per year) and the lowest (38370 MJ) by a 2-week interval and 14 to 16 cuts per year. Thus both the number of individual plant species as well as the Shannon plant diversity index were the highest at the end of our study in a 6-week interval between cuts. It was established that the most favourable cutting regime from the point of view of quantity and quality of feed as well as in terms of plant diversity is a 6- to 8-week interval between cuts (4 to 5 cuts per year) combined with the above stated fertilising by taking into consideration that the exploitation of this grassland over several years affected significantly the initial botanical composition.
Ključne besede:semi-natural grassland, cutting frequency, yield, botanical composition


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici