| Naslov: | Vpliv dolgoletne različne pogostnosti košnje na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika |
|---|
| Avtorji: | ID Podvršnik, Miran (Avtor) ID Kramberger, Branko (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | MAG_Podvrsnik_Miran_2009.pdf (2,39 MB) MD5: B2E6BDC7622C7B256F0CE402B40D9DCE PID: 20.500.12556/dkum/fb2a00e8-e8d4-4d8a-8096-937ed42d9890
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
|
|---|
| Opis: | V letih od 2004 do 2008 smo v Pivoli (46°28'16''S, 15°38'20''V, 300 m n.v.) ugotavljali vpliv dolgoletne spremenjene pogostnosti košnje (od leta 1995) na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika, v izhodišcu združbe Ranunculo repentis — Alopecuretum pratensis. Obravnavanja v mikroposkusu (nakljucni blok v štirih ponovitvah) so bila 2-, 4-, 6-, 8-, 10- in 12-tedenski interval med posameznimi košnjami, ob gnojenju 170 kg N dušik), 120 kg P2O5 (fosforjev pentoksid), in 180 kg K2O kalijev oksid) na hektar letno. Najvišji povprecni pridelek suhe snovi v petletnem obdobju smo dosegli pri 8-tedenskem intervalu med košnjami (10,6 t/ha/leto, štiri košnje letno) in najnižji pri 2-tedenskem intervalu (5,94 t/ha/leto, štirinajst do šestnajst košenj letno). Najvišji hektarski
pridelek SB v letu 2008 (1530 kg) je bil pri 4-tedenskem intervalu (sedem do osem košenj letno) in najnižji (874 kg) pri 12-tedenskem intervalu (dve košnji letno). Najvišji hektarski pridelek NEL (50650 MJ) smo dosegli pri intervalu košnje na osem tednov (štiri košnje letno) in najnižj (38370 MJ) pri zelo pogostni rabi ob intervalu košenj na dva tedna in letno opravljenih štirinajst do šestnajst košenj. Tako število posameznih rastlinskih vrst kot Shanonov indeks rastlinske pestrosti sta bila ob koncu raziskave najvišja pri 6-tedenskem intervalu med košnjami. Tako po kolicini in kakovosti krme kot z vidika rastlinske pestrosti je najugodnejši nacin kosne rabe dane rastlinske združbe pri danem gnojenju 6- do 8-tedenski interval med košnjami (štiri do pet košenj letno), s tem da je tak dolgoleten nacin rabe zelo spremenil rastlinsko sestavo izhodišcne združbe. |
|---|
| Ključne besede: | polnaravno travinje, pogostnost košnje, pridelek, rastlinska sestava |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Leto izida: | 2009 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-12665  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:FDX3EG6Q |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 22.12.2009 |
|---|
| Število ogledov: | 4560 |
|---|
| Število prenosov: | 469 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | FKBV
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |