| Naslov: | PRAVNI, PSIHOLOŠKI IN SOCIOLOŠKI VIDIKI PSIHIČNEGA NASILJA V DRUŽINI |
|---|
| Avtorji: | ID Šumatić, Nina (Avtor) ID Kraljić, Suzana (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | UNI_Sumatic_Nina_2010.pdf (702,29 KB) MD5: F047FC69D0B4AF63DF9F1D0513BDFBE0 PID: 20.500.12556/dkum/e99e8cf3-f80e-4d2f-b67d-e0afac36a0af
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | PF - Pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | V diplomskem delu sem se poskušala osredotočiti le na psihično nasilje v družini, kar pa ni enostavno, saj je psihično nasilje v družini ponavadi močno prepleteno z ostalimi oblikami nasilja v družini. Ena od lastnosti nasilja v družini je namreč, da se ne pojavlja v eni obliki, ampak se praviloma več oblik nasilja dogaja hkrati.
Psihično nasilje, kot samostojna oblika nasilja v družini je prisotno prav vsepovsod, saj to nasilje zajema širok spekter ravnanj, od očitne verbalne nasilnosti, do najbolj prefinjenih in težko razpoznavnih manipulacij. Zakon pa prepoveduje le najbolj očitne in za drugega boleče oblike psihičnega nasilja v družini.
Z uveljavitvijo Kazenskega zakonika je nasilje v družini inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje v 191. členu. Psihično nasilje je v 191. členu inkriminirano kot izvršitveno ravnanje grdega ravnanja, bolečega in ponižujočega ravnanja, groženj, spravljanja drugega v podrejeni položaj z omejevanjem njegovih pravic, zalezovanje ter psihično prisiljevanje k delu.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kot psihično nasilje določa ravnanja, s katerim povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednost, ogroženosti in druge duševne stiske. Nadalje ZPND razširja opredelitev psihičnega nasilja, kadar je žrtev otrok. Otrok je namreč žrtev psihičnega nasilja tudi, če je opazovalec nasilja nad drugim družinskim članom, pa sam ni neposredno izpostavljen nasilnim dejanjem.
ZPND predvideva tudi ukrepe za zagotovitev varnosti žrtev. Ukrepi, ki jih izreče sodišče v nepravdnem postopku so:
1. Prepovedi zaradi nasilnih dejanj, ki je vsebinsko podobna prepovedi približevanja po Zakonu o policiji. Določba 19. člena ZPND žrtvi omogoča, da sodišču sama predlaga ustrezne prepovedi. Z njihovo uveljavitvijo se skuša zagotoviti celovito varstvo žrtev nasilja v družini.
2. Prepustitev stanovanja v skupni rabi, je novost v našem pravu in dopolnjuje varstvo žrtve z odstranitvijo nasilneža iz stanovanja, v katerem je do takrat bival skupaj z žrtvijo, za daljše obdobje — do enega leta.
3. Stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi, je ukrep, ki rešuje stanovanjsko problematiko žrtve, ki je v razveznem postopku s povzročiteljem nasilja, in pri tem poudarja varstvo koristi otrok. Ob razvezi zakonske zveze sme zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahtevati, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita oziroma sta živela.
Veliko pozornosti sem v diplomskem delu posvetila otrokom, žrtvam psihičnega nasilja v družini ter posledicam takega psihičnega trpinčenja otrok. Za varstvo pravic otroka ter pravic staršev do otroka, je za enkrat še pristojen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar, ga bo predvidoma že pomladi 2010 zamenjal nov Družinski zakonik (DZ). Po novem DZ se pristojnosti centrov za socialno delo (CSD), o ukrepih v primeru zlorabe ter trpinčenja otrok selijo na sodišča. V pristojnost CSD ostajajo le nujni ukrepi, to so ukrepi o nujnem odvzemu otroka, ki ga ni mogoče odlagati. CSD mora v 48 urah po izvršenem ukrepu predlagati začasno odredbo o kateri odloči sodišče.
Trpinčenje otroka pa ne zajema nujno samo zlorabe, ampak lahko zajema tudi obdobje po prijavi zlorabe ustreznim institucijam, v času kazenskega postopka. V diplomi, so omenjene nekatere spremembe v kazenskem postopku, ki bi zmanjšale psihično travmo otroka — priče. Nekatere omenjene spremembe, ki bi omogočale, da se otrokovo psihološko stanje izboljšuje hitreje, so predvidene tudi v osnutku novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Osnutek ZKP določa, da se otroka zasliši le enkrat, otroka, mlajšega od štirinajst let, pa se lahko zasliši v njemu bolj prijaznem okolju. Osnutek tudi prvič ureja, da ima mladoletni oškodovanec pravico do pooblaščenca že v preiskovalnem postopku. |
|---|
| Ključne besede: | Ključne besede:

Psihično nasilje, ukrepi za varstvo žrtev, pooblaščenec mladoletne žrtve, Družinski zakonik, otrokove pravice. |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [N. Šumatić] |
|---|
| Leto izida: | 2010 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-13059  |
|---|
| UDK: | 34(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 4022315  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:3ZGQACTF |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 29.01.2010 |
|---|
| Število ogledov: | 7279 |
|---|
| Število prenosov: | 895 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | PF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (1 glas) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |