| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:GLASOSLOVNA IN OBLIKOSLOVNA PODOBA BRESTANIŠKEGA GOVORA
Avtorji:ID Komar, Katja (Avtor)
ID Zemljak Jontes, Melita (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Komar_Katja_2010.pdf (841,54 KB)
MD5: AA6F191C108620F1AE9DDF457FFCDFD0
PID: 20.500.12556/dkum/ca8b4b44-47c0-48bd-a27d-18b3756231ad
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Diplomsko delo prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Brestanice na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Pri raziskovanju sem se v veliki meri opirala na vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in na zvočni zapis prostega govora, ki sem ga posnela s pomočjo treh informatork, ter v delu oboje podala v fonetični obliki. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem brestaniški govor umestila v narečni prostor in raziskovanje usmerila h glasoslovni ravnini govora, ki vključuje naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj posameznih glasov, in k oblikoslovni ravnini, ki podaja narečne značilnosti posameznih besednih vrst. Govor Brestanice sodi v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, le-to pa je po Tinetu Logarju in Jakobu Riglerju del štajerske narečne skupine. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora. Pod vplivom štajerske narečne skupine je govor izgubil tudi prvotno tonemsko naglaševanje in kolikostno nasprotje, podaljšali so se celo vsi kratko naglašeni samoglasniki. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški, značilen je močan samoglasniški upad ter pojav akanja, ukanja in celo ikanja. V soglasniškem sistemu so največ sprememb doživeli zvočniki, na oblikoslovni ravni pa oblikospreminjevalni vzorci v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Srednji spol je prešel v moški spol. Zaradi (dnevnega) preseljevanja in vse večjega vpliva knjižnega jezika so pogoste nepredvidljive dvojnice, kar daje brestaniškemu govoru značaj mešanega govora.
Ključne besede:slovenski jezik, dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, brestaniški govor
Kraj izida:Maribor
Založnik:[K. Komar]
Leto izida:2010
PID:20.500.12556/DKUM-14298 Novo okno
UDK:811.163.6'282(043.2)
COBISS.SI-ID:17800200 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:F2IGHEDS
Datum objave v DKUM:30.07.2010
Število ogledov:3733
Število prenosov:401
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:PHONOLOGICAL AND MORPHOLOGICAL TRAITS OF THE BRESTANICA SPEECH
Opis:The diploma paper presents the results of the research of the Brestanica speech phonological and morphological traits. A lot of the research was based on the list of questions for the Slovenian Linguistic Atlas (Slovenski lingvistični atlas – SLA) and the audio record of free speech, both of which are presented in phonetic script. Based on the material gathered and specialized literature, the Brestanica speech was placed in its dialectal region, while the research was focused on the phonology of the speech, which includes the stress, the vowel and consonant systems, the origin and the development of certain sounds, and the morphology of the speech, with the dialectal specifics of individual parts of speech. The Brestanica speech belongs to the Sevnica-Krško speech of the Posavje dialect, which is according to Tine Logar and Jakob Rigler a part of the Štajerska dialectal group. The phonology of the speech shows the development towards the older Dolenjska dialect, while the morphology was influenced by the Štajerska dialect. Under the influence of the Štajerska dialectal group, the speech lost its original tonemic stress and the vowels underwent quantitative changes which affected the vowel length, even short vowels got longer. The vowel system is monophthongal-diphthongal, there is a tendency to reduce vowels, and the occurrence of the unstressed sounds /o/ passing into /a/, /o/ into /u/, and /e/ into /i/ is also present. The consonant system was exposed to numerous changes of the voiced consonants, while changes in the dative, locative and the instrumental cases of the masculine and feminine genders can be seen on the morphological level. The neuter gender was changed into masculine gender. Because of daily migration and the increasing influence of the literary language unpredictable word varieties are quite common, which gives the Brestanica speech features of a mixed speech.
Ključne besede:the Slovenian language, dialectology, the Štajerska dialectal group, the Posavje dialect, the Sevnica-Krško speech, the Brestanica speech


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici