| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:NASTANEK IN ZAČETEK DELOVANJA NOVE OBČINE
Avtorji:ID Medved, Anja (Avtor)
ID Grafenauer, Božo (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Medved_Anja_2010.pdf (705,15 KB)
MD5: 2A4BEEA8EE8F4A8350660E8D2ACC7211
PID: 20.500.12556/dkum/bafaf271-92e2-4714-bf41-111a59e6b25e
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:V Sloveniji je kot temeljna samoupravna lokalna skupnost opredeljena občina, ki je po naši zakonski ureditvi tudi edina »obvezna« samoupravna lokalna skupnost. Vlogo, položaj in ureditev lokalne samouprave določa država z zakonodajo. Odločanje o skupnih zadevah javnega pomena znotraj občine pa mora biti avtonomno, neodvisno od državne oblasti (seveda pa v okviru zakonodaje). Poleg ustave sta za normativno ureditev občine najpomembnejša še dva zakona, in sicer Zakon o lokalni samoupravi in pa Evropska listina lokalne samouprave. Med najpomembnejše elemente, ki opredeljujejo občino, lahko štejemo: prostorsko zaokroženost območja (osnovni gradnik vsake občine so naselja), sposobnost zadovoljevanja skupnih potreb in interesov prebivalcev na tem območju in pa minimalno število prebivalcev občine, ki mora biti takšno, da omogoča izvajanje lokalne samouprave v funkcionalnem smislu. Sam postopek ustanovitve občine predstavljajo tri glavne faze, in sicer: • predhodni postopek, • zakonodajni postopek in • postopek konstituiranja novoustanovljene občine. Predhodni postopek zajema izvedbo posvetovalnega referenduma, na podlagi katerega bi se naj ugotovila prava volja prebivalcev glede ustanovitve nove občine oziroma glede spremembe območja občine. Sledi zakonodajni postopek, posledica katerega je sprejetje Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Zadnjo fazo predstavlja postopek konstituiranja novoustanovljene občine. Ta faza je namenjena izvolitvi oziroma imenovanju vseh organov občine in pa sprejetju vseh aktov, potrebnih za delovanje občine. Ko je postopek ustanovitve občine končan, je potrebno razdeliti še skupno premoženje občin (to seveda ne velja v primeru, ko se združi dve ali več sosednjih občin — takrat se premoženje teh občin združi). Osnovo za delitev premoženja predstavlja premoženjska bilanca občine, v kateri občina izkazuje vrednost premičnih in nepremičnih stvari v njeni lasti, denarna sredstva in pa pravice. V primeru, da nova in prejšnja občina ne porazdelita premoženja sporazumno, se premoženje razdeli na osnovi določb Zakona o lokalni samoupravi, ki v tem primeru natanko določa način razdelitve premoženja. Danes imamo v Sloveniji 210 občin. Od tega je 11 mestnih. Mestne občine se ustanovijo na območju mesta, zaradi enotnega prostorskega in urbanističnega urejanja, zadovoljevanja komunalnih potreb in planiranja razvoja. Poleg navadnih oziroma vaških in mestnih občin pa zakon predvideva še tretjo vrsto občin, to so občine s posebnim statusom, ki se jim podeli, kadar je izražen poseben interes države za ohranitev in razvoj posameznih območij, kot so gorska, obmejna, narodnostno mešana, ekološko degradirana in razvojno šibka območja. Vendar občin s posebnim statusom v Sloveniji trenutno še ni. Sicer pa smo bili v zadnjih 20-tih letih priča trem večjim spremembam občinske mreže. Prva se je zgodila leta 1995 in je bila posledica začetka reforme lokalne samouprave po osamosvojitvi RS. Takrat je bilo ustanovljenih 147 občin, ki so bile oblikovane na podlagi krajevnih skupnosti, ki so do tedaj predstavljale najpomembnejšo raven lokalne samouprave. Konec leta 1998 je sledila druga večja sprememba občinske mreže. Takrat je Državni zbor z dvema spremembama Zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij povečal število občin iz 147 na 192. leta 2002 pa je bila ustanovljena še 193. občina. Zadnja sprememba pa se je zgodila leta 2006, ko so najprej marca tega leta ustanovili 12 novih občin, junija pa še 5. Tako imamo torej skupaj 210 občin, od katerih pa prevladujejo predvsem manjše občine oziroma občine z 2000 do 5000 prebivalci.
Ključne besede:lokalna samouprava, občina, ustanovitev občine, Zakon o lokalni samoupravi
Kraj izida:Maribor
Založnik:[A. Medved]
Leto izida:2010
PID:20.500.12556/DKUM-14773 Novo okno
UDK:34(043.2)
COBISS.SI-ID:4110891 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:HS0X1GEO
Datum objave v DKUM:07.07.2010
Število ogledov:5256
Število prenosov:545
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE CONSTITUTION AND START OF FUNCTIONING OF A NEW COMMUNITY
Opis:Die Grundform der Kommunalen Selbstverwaltung in Slowenien ist die Gemeinde. Rechtsmässig gilt die Gemeinde als die einzige vorgeschriebene Ebene der Kommunalen Selbstverwaltung. Die rechtsstelung einer Gemeinde regelt der Staat mit der Rechtsgebung. Die Gemeinden können dann innerhalb des gesetzlichen Rahmes ihre öffentlichen Angelegenheiten selbstverantwortlich und unabhängig von der Staatsgewalt zum Wohl ihrer Einwohner regeln. Neben der Verfassung sind noch zwei Gesetze sehr wichtig, und zwar das Kommunaleselbstverwaltungsgesetz und die Europäische Charta der Kommunalen Selbstverwaltung. Zur den Bestimmungselementen einer Gemeinde gehören: Raumabgeschlossenheit (Grundbausteine jeder Gemeinde sind Ortschaften), die Fähigkeit ihre öffentlichen Angelegenheiten selbstverantwortlich zum Wohl ihrer Einwohner regeln zu können und eine Mindestzahl an Einwohnern, die die Kommunale Selbstverwaltung in Sinne der Funktionalität möglich macht. Die Grϋndung einer Gemeinde besteht aus drei Hauptphasen und zwar: • das Vorverfahren, • das Gesetzgebungsverfaren und • die Konstituirung der neugegrϋndeten Gemeinde. Das Vorverfahren umfast die Ausfϋhrung der Beratungs Gemeindevolksbefragung auf Grund desen der Gemeinwille ϋber die Grϋndung einer neuen Gemeinde bzw. Grenzänderung der Gemeinde bestimmt werden soll. Es folgt das Gesetzgebungsverfahren auf Grund desen das Geesetz ϋber die Konstituirung einer Gemeinde und der bestimmung des Gemeindegebiets beschlossen wird. Die letzte Phase besteht aus der konstituirung der Neugegrϋndeten Gemeinde. Der Zweck dieser Phase besteht daraus die Gemeindebehörden auszuwählen bzw. zu Ernennen, und aus beschliessung aller Gemeindevorschriften die fϋr die Gemeindetätigkeit nötig sind. Wenn das Grϋndungsverfahren fertig ist, besteht der nächste Schrit daraus, das Gesamtvermögen von den Gemeinden aufzuteilen (das gilt nicht im falle einer Vereinigung zweier oder mehreren Gemeinden). Die Grundlage fϋr das aufteilen des Gesamtvermögens ist die Vermögensbilanz, in der die Gemeinde den wert von ihren Mobiliar- und Immobiliarvermögen, Geldmiteln und Anrechten aufweist. Wenn das Gesamtvermögen der neuen und der vorigen Gemeinde nicht einverständlich verteilt werden kann, wird das Vermögen Ordnungsgemäss aufgeteilt. In diesem Fall wird die Vermögensausernandersetzung genau reglementiert. Zur Zeit haben wir in Slowenien 210 Gemeinden von denen 11 so genante Stadtgemeinden sind. Eine Stadtgemeinde kann im Gebiet einer Stadt gegrϋndet werden und zwar aus der begrundung einer einheitlichen Raum- und Stadtplannung, der Kommunalen Selbstverwaltung und Entwicklungsplannung der Stadt. Neben den Einfachen oder auch »Dorfgemeinden« und Stadtgemeinden, kennt die Gesetzgebung auch so genante Sonderstatusgemeinden. Dieser Sonderstatus wird ihnen im Falle bessonderen intereses des Staats zur Erhaltung und Entwicklung der einzelnen Gebiete verleihen. Als solche Gebiete gilten Berggebiete, Grenzgebiete, National gemischten Gebiete, ökologisch degradierten Gebiete und Entwicklungsschwache Gebiete. Aber zur Zeit gibt es in Slowenien keine Sonderstatusgemeinden. In den letzten 20-Jahren waren wir Zeuge drei grösserem Veränderungen des Gemeindenetzes. Die erste geschah im Jahr 1995 und zwar im folge der Gemeindereformen, die nach der Verselbständigung der Slowenieschen Republik durchgefϋhrt worden. In diesem Jahr wurden 147 Gemeinden gegrϋndet und zwar auf Grund der damaligen Ortsgemeinschaften, die zur dieser Zeit die Wichtigste Ebene der Kommunalen Selbstverwaltung darstellte. Ende des Jahres 1998 folgte die zweite grössere Veränderung des Gemeindenetzes. Der damalige Nationalrat vergrössert auf Grund zweier Änderungen des Gemeinderechts die Anzahl der Gemeinden von 147 auf 192. Im Jahr 2002 wurde noch die 193. Gemeinde gegrϋndet. Die letzte Änderung geschah im Jahr 2006 als zuerst in März 12 neue Gemeinden gegrϋndet wurden, und dann noch 5 in Juni. So haben wir zusammen 210 Gemeinden von dennen besonders kleinere bzw. solche mit 2000
Ključne besede:Kommunale Selbstverwaltung, Gemeinde, Gemeindegrϋndung, Gemeinderecht


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici