JUGOSLOVANSKO-SOVJETSKI ODNOSI MED LETI 1945-1953 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI POROČEVALEC IN VESTNIK

Čerkezović, Danijel

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	JUGOSLOVANSKO-SOVJETSKI ODNOSI MED LETI 1945-1953 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI POROČEVALEC IN VESTNIK
Avtorji:	ID Čerkezović, Danijel (Avtor) ID Friš, Darko (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	UNI_Cerkezovic_Danijel_2011.pdf (954,33 KB) MD5: 4BC3DCAD25BAF75BAE7CB47F1CBE185F PID: 20.500.12556/dkum/0918dd9f-df9c-4fc6-a823-fd33d94285b6
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	Jugoslavija in Sovjetska zveza nista vzdrževali diplomatskih stikov do 40-ih letih 20. stoletja, nato jih je v vzpostavitev le-teh prisilila fašistična nevarnost. Obdobje druge svetovne vojne je bilo v jugoslovansko-sovjetskih odnosih zaznamovano s skupnim prizadevanjem za poraz fašističnih okupatorjev kot dokončnim razkolom med vladama zaradi mednarodne politične afirmacije partizanskega odporniškega gibanja in sovjetskega priznanja nove komunistične oblasti v Jugoslaviji. Povojno obdobje je bilo v odnosih med državama zaznamovano z visoko donečimi izjavami o nerazdružljivem bratstvu in zavezništvu dveh komunističnih držav kot zasledovanju lastnih interesov v mednarodni politiki nespornih vodij obeh držav, t. j. Josipa Broza Tita in Josipa Stalina. Sovjetski poizkusi podrediti si majhno komunistično državo na Balkanu oz. omejiti njeno samovoljno zunanjo politiko niso dali uspehov in so nazadnje privedli do izključitve Jugoslavije oz. jugoslovanske partije iz informacijskega biroja devetih komunističnih držav oz. Informbiroja junija 1948. Informbirojevski spor je nedvomno zaznamoval naslednjo etapo v odnosih med državama, in sicer ga je določal politični in ideološki antagonizem, ki se je kazal v raznih oblikah sovjetskih pritiskov na Jugoslavijo. Tako je bila slednja izpostavljena silnemu propagandnemu napadu, gospodarskemu pritisku in vojaškim izzivanjem, ki so jo prisilili k tesnejšim odnosom z zahodnimi kapitalističnimi državami. Previdno otoplitev v odnosih je naznanila šele Stalinova smrt marca 1953.
Ključne besede:	Jugoslavija, Sovjetska zveza, komunizem, politični odnosi, Informbiro, Josip Broz Tito, Josip Visarionovič Stalin
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[D. Čerkezović]
Leto izida:	2011
PID:	20.500.12556/DKUM-17302
UDK:	93/94(043.2)
COBISS.SI-ID:	18216200
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:749GKCQL
Datum objave v DKUM:	17.03.2011
Število ogledov:	5115
Število prenosov:	380
Metapodatki:
Področja:	FF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	YUGOSLAV-SOVIET RELATIONS BETWEEN 1945 AND 1953 IN THE LIGHT OF THE SLOVENIAN NEWSPAPERS SLOVENSKI POROČEVALEC AND VESTNIK
Opis:	Yugoslavia and the Soviet Union did not maintain diplomatic relations until the first 40 years of the 20th century, but then they were forced into the establishment of diplomatic relations because of the fascist threat. The period of the Second World War was in the Yugoslav-Soviet relations marked by the joined effort to defeat the fascist occupiers as the definitive division between the governments because of the international political affirmation of the partisan resistance movement and the Soviet recognition of the new Yugoslav communist government. The post-war period was in the Yugoslav-Soviet relations marked by loud statements of inseparable brotherhood and the two communist countries’ alliance, pursuing their own interests in the international politics of unquestionable leaders of both countries, Josip Broz Tito and Josip Stalin. Soviet attempts to subdue a small communist Balkan country or limit its arbitrary foreign policy were not successful and finally led to the exclusion of Yugoslavia or Yugoslav party from the Information Bureau of the nine communist countries or Informbiro in June 1948. Informbiro’s conflict undoubtedly marked the next stage in the relations between two countries, namely it was defined by the political and ideological antagonism, reflected in various forms of the Soviet pressure on Yugoslavia. It was exposed to the violent propaganda attacks, economic pressure and military provocations, which forced Yugoslavia to establish closer relations with Western capitalistic countries. Warmer relations were announced by the death of Stalin in March 1953.
Ključne besede:	Yugoslavia, Soviet Union, communism, political relations, Informbiro, Josip Broz Tito, Josip Visarionovič Stalin

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj