| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Oblikovanje in empirično preverjanje sprejemljivosti modela upravljanja vpliva uporabnikov zavarovanih območij
Avtorji:ID Lešnik Štuhec, Tatjana (Avtor)
ID Mumel, Damijan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DR_Lesnik_Stuhec_Tatjana_2011.pdf (4,12 MB)
MD5: B00925A6C7C59839DF8F7F932821CED2
PID: 20.500.12556/dkum/05b5b2b6-d486-44c6-857d-931199ba1784
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorska disertacija
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Zavarovana obala / krajina (kategorija V po IUCN) je območje, kjer je skozi stoletja vzajemno delovanje človeka in narave oblikovalo značilno pokrajino s pomembnimi estetskimi, ekološkimi in kulturnimi vrednotami ter z visoko biodiverziteto. Zavarovano je z namenom trajnostnega upravljanja (angl. management) - zagotavljanja varstva narave, z njo povezanih ekonomskih storitev in kulturnih vrednot ter kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Obisk zavarovanih območij je tudi v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika preživljanja prostega časa v naravi. Z načrtovanjem, izvajanjem in spremljanjem aktivnosti za informiranje in usmerjanje uporabnikov zavarovanih območij je moč ohraniti neokrnjeno naravo in tradicionalni način življenja ter vzporedno ponujati neponovljiva doživetja narave. V Evropi ni uveljavljenega modela menedžmenta obiska zavarovanih območij, zato sem na osnovi proučevanja literature ter primerov dobrih praks razvila konceptualni model usmerjanja vplivov uporabnikov zavarovanih območij, ki sem ga nadgradila s pomočjo izvedenih intervjujev s predstavniki ekspertne skupine. V procesu razvijanja modela sem ugotovila, da v Sloveniji še nismo razvili modela upravljanja zavarovanih območij, v katerega bi bilo smiselno uvrstiti upravljanje vpliva uporabnikov zavarovanih območij. Oblikovala sem model upravljanja zavarovanih območij, ki temelji na sedmih korakih in dveh temeljnih pogojih. Model je osredotočen na mehke metode usmerjanja obiskovalcev, čeprav kot izhodišče upošteva (trde metode) coniranje in postavljanje mejnih vrednosti sprejemljivih sprememb z indikatorji varstva narave, trajnostnega razvoja in marketinških aktivnosti. Sprejemljivost modela sem preverila z anketiranjem uporabnikov zavarovanih območij, ki so potrdili njegovo primernost. V uvodu sem postavila osem hipotez, ki so bile ob koncu raziskave potrjene, s tem pa tudi sprejemljivost modela. Ugotavljam, da v Sloveniji obstaja potreba po razvoju modela upravljanja zavarovanih območij, ki naj vključuje smernice trajnostnega razvoja in zahteva medsektorsko načrtovanje, izvajanje in spremljanje aktivnosti upravljanja. Za sprejemanje modrih odločitev je potrebno oblikovati interdisciplinarne time ekspertov in v upravljanje aktivneje vključiti splošno javnost. Za učinkovito nastopanje na izjemno konkurenčnem trgu turističnih destinacij je potrebno v zavarovana območja vpeljati pristop marketinga in ob naravovarstvenem coniranju določiti tudi cone, namenjene doživljanju posebnih izkušenj za različne ciljne skupine uporabnikov. Za slovenska zavarovana območja so veliko bolj primerne mehke metode usmerjanja, informiranja in izobraževanja obiskovalcev kot stroge omejitve dostopa v zavarovana območja. Z njimi lahko dosežemo zadovoljstvo vseh uporabnikov zavarovanih območij in ohranimo naravo in tradicionalno kulturno okolje za naslednje generacije. Slovenska zavarovana območja bodo postala privlačne turistične destinacije, če se bodo medsebojno povezala (konzorcij parkov), vključila v širše regije, spodbujala trajnostni razvoj in komunicirala ter sodelovala z drugimi institucijami in posamezniki pri oblikovanju inovativnih doživljajskih programov za specifične ciljne skupine obiskovalcev. Za uspešno nastopanje bo potrebnih še veliko raziskav, komuniciranja in sodelovanja deležnikov.
Ključne besede:zavarovana območja, deležniki, trajnostno upravljanje, model upravljanja vplivov uporabnikov
Kraj izida:Maribor
Založnik:T. Lešnik Štuhec
Leto izida:2011
PID:20.500.12556/DKUM-18029 Novo okno
UDK:338.48
COBISS.SI-ID:66966273 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:TX5UPILV
Datum objave v DKUM:25.05.2011
Število ogledov:4499
Število prenosov:643
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Design and empirical checking of the acceptability of protected areas visitor impact management model
Opis:Protected areas of land (with coast and see) (IUCN category V) are areas, where the interaction of people and nature over time has produced an area of distinct character with significant aesthetic, ecological and / or cultural value, and high biological diversity. They are protected with the purpose of sustainable management – to assure the protection of nature and connected economical services, cultural assets and local people quality of life. Visiting protected areas is very popular kind of spending time in nature also in Slovenia. With planning, implementing and evaluating activities for informing and directing visitors of the protected areas, the nature and traditional style of living could be preserved along with offering unrepeatable nature experiences. Various scientific and professional literature and cases of good practice have been studied, because there is no common protected area visitor impact management model in Europe. The conceptual visitor impact management model was developed and upgraded by interviews with expert groups representatives (managers of protected areas, mayors, experts of other institutions and representatives of nature park unions from Austria and Germany). During the model development process it has been established that Slovenia does not have a protected area management model in which one could place protected area visitor impact management. That is why the protected area management model with seven steps and two principal conditions was formulated. It has been focused on soft visitor directing methods, although it is formulated on (hard methods) zoning and maintenance of acceptable change limits with the nature protection, sustainable development and marketing activities indicators. The model acceptability was checked with the consumers of protected areas survey, which confirmed its suitability. Eight theses were set in the beginning of our research. They were confirmed together with the suitability of the protected areas management model at the end of the work. It has been concluded that Slovenia is in need of developing a model, which should include management activities for sustainable development and intersectorial planning, implementing and evaluating. Interdisciplinary team of experts and public participation should be introduced for adopting wise management decisions. Marketing activities should be introduced in protected areas for effective occurrence at a very competitive tourist destination market. Beside the nature protection zoning, there is a need for the development of special experiences zones for heterogeneous type of visitors. Soft directing, informing and educating visitor methods are more suitable for Slovene protected areas than severe access limitation in the area. By so doing, stakeholder satisfaction and preservation of nature and traditional cultural environment for next generations could be attained. Slovene protected areas should connect themselves (union of protected areas), incorporate into broader regions, stimulate sustainable development, communicate and cooperate with other institutions and individuals by designing innovative experience programmes for specific visitor groups. A lot of research, communication and cooperation will be necessary for successful appearance.
Ključne besede:protected areas, stakeholders, sustainable management, visitor impact management model


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici