| Naslov: | Življenjski standard v Mariboru v 19. in 20. stoletju |
|---|
| Avtorji: | ID Divjak, Andreja (Avtor)
ID Rajh, Bernard (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UNI_Divjak_Andreja_2011.pdf (20,95 MB)
MD5: 38583D02D9BB923C244C5D134896DF9E
PID: 20.500.12556/dkum/fdfd34f0-17b7-46f0-b1b4-290eecec8d80
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta
|
|---|
| Opis: | V začetku 19. stoletja je bilo mesto Maribor povsem agrarno mesto, ki se je ukvarjalo z obrtjo ter pridelavo vina. Leta 1846 so do Maribora zgradili železnico in kmalu za tem tudi Delavnice Južne železnice, ki so zaposlovale čez tisoč ljudi. S tem se je začelo mesto razvijati, hkrati pa se je pojavila velika stanovanjska stiska, saj ni bilo na voljo dovolj bivalnih kapacitet za vse nove delavce, v mestnih stanovanjih in vilah pa so živeli le premožnejši meščani. Tako so za delavce Južne železnice zgradili Železničarsko kolonijo, naselje vrstnih hiš. V začetku 20. stoletja so v mesto napeljali električno energijo in s tem privabili tuje industrialce, ki so v Maribor pripeljali tekstilno industrijo. Potreba po delavcih je bila velika, prav tako po stanovanjih. Industrialec Josip Hutter je med vojnama za svoje delavce zgradil Hutterjevo kolonijo, mestna občina pa je to problematiko reševala z Mestno ali Vurnikovo kolonijo, po drugi svetovni vojni tudi s stanovanjskimi bloki.
Velika pridobitev za mesto je bila tudi napeljava vodovoda, s čimer se je dvignil standard, saj so v hiše in stanovanja prebivalci dobili kopalnice in izplakovalna stranišča. Vendar vsi prebivalci vodovoda niso napeljali istočasno, ampak so ga nekateri šele v šestdesetih letih 20. stoletja, saj je za to bilo potrebno renovirati celotno stanovanje.
Prehrana delavcev in nižjih slojev je bila do konca prve polovice 20. stoletja zelo enolična in skromna, medtem ko so bogatejši meščani vsak dan jedli obilno. Prehrana se je poenotila ter postala veliko bolj raznolika po drugi svetovni vojni skupaj z dvigom standarda.
Prosti čas je bil v 19. in prvi polovici 20. stoletja prestiž bogatih, saj so delavci delali ves dan, kolikor pa jim je ostalo časa, pa so ga namenili gospodinjskim opravilom.
Ob koncu 19. stoletja je bila zelo razširjena društvena dejavnost, saj so ustanavljali izobraževalna, glasbena, bralna, športna, kulturna in druga društva, v katerih so se zbirali vsi sloji. Ljudje so prosti čas preživljali tudi v gledališčih, kinematografih, ob branju knjig, vse to v sorazmerju s finančnimi zmožnostmi. |
|---|
| Ključne besede: | 19. in 20. stoletje, Maribor, prebivanje, prehranjevanje, prosti čas |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [A. Divjak] |
|---|
| Leto izida: | 2011 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-19578 |
|---|
| UDK: | 93/94(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 18711048 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:DSLZSGSD |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 26.10.2011 |
|---|
| Število ogledov: | 5334 |
|---|
| Število prenosov: | 630 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
