| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:VPLIV ABSTRAKTNOSTI IN DOLŽINE SAMOSTALNIKOV NA KRATKOROČNO POMNENJE
Avtorji:ID Basarić, Mirjana (Avtor)
ID Petrič, Teodor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Basaric_Mirjana_2011.pdf (703,73 KB)
MD5: 330055FAEC95B2491895BB6F3E3183F5
PID: 20.500.12556/dkum/23ee77e7-f982-4fca-aec5-10e9acb596a6
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Diplomska naloga raziskuje, v kolikšni meri odpoklic jezikovnih stimulansov (samostalnikov) po njihovi sestavi (število zlogov) in pomenu (konkretnostma stopnja) vpliva na te. Uspeh odpoklica je odvisen od glasnega branja, saj je ovirana kapaciteta delovnega spomina. Opravljeni so bili trije različni eksperimenti in raziskano je bilo, ali so naše domneve in predpostavke pravilne. Predpostavk je bilo pet, in sicer kakšen je učinek glede na: dolžino samostalnikov, glede na konkretnost samostalnikov, zaporedje samostalnikov, zvočno podobnost samostalnikov in glede na pogostostno rabo samostalnikov. Izkazalo se je, da si krajše samostalnike lažje zapomnimo kot daljše, lažje jih prikličemo iz spomina (npr. oblast), lažje in hitreje iz spomina prikličemo konkretne samostalnike in ne abstraktnih (npr. grobar). Prav tako si lažje zapomnimo in hitreje prikličemo iz spomina samostalnike, ki se pojavijo na koncu (npr. smrtni udarec), in samostalnike, ki se pogosteje pojavljajo (npr. kmetijstvo).
Ključne besede:Delovni spomin, Baddely & Hitch, teorija kodiranja, shranjevanje, abstraktnost samostalnikov, eksperimenti, predpostavke.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Basarić]
Leto izida:2011
PID:20.500.12556/DKUM-20148 Novo okno
UDK:811.112.2(043.2)
COBISS.SI-ID:18718728 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:88THMRKB
Datum objave v DKUM:26.10.2011
Število ogledov:2612
Število prenosov:181
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik
Naslov:DER EINFLUSS DER LÄNGE UND ABSTRAKTHEIT VON SUBSTANTIVEN AUF DAS ARBEITSGEDÄCHTNIS
Opis:Die vorliegende Diplomarbeit untersucht, in welchem Ausmaß der Abruf sprachlicher Stimuli (Substantive) durch ihre Substanz (Silbenzahl) und Bedeutung (Konkretheitsgrad) beeinflusst wird. Der Abruferfolg wird durch lautes lesen belastet und somit wird die Kapazität des Arbeitsgedächtnisses beeinträchtigt. Dabei wurden drei verschiedene Experimente gemacht und untersucht ob sich die Vermutungen und Voraussetzungen, die wir vorausgesagt haben auch bestätigen werden. Fünf Vermutungen und Voraussetzungen wurden gestellt. Die waren, der Wortlängeneffekt, der Bedeutungseffekt, der Reihenfolgeneffekt, die lautliche Ähnlichkeit und die Gebrauchtfrequenz. Gezeigt hat sich, dass man sich die kürzeren Substantive lichter gemerkt wurden als die längeren, konnten leichter hervorgerufen werden (z.B. Macht), die konkreten Substantive konnten leichter und schneller hervorgerufen werden als die abstrakten (z.B. Totengräber), die Substantive die am Ende vorkamen, konnte man leichter und schneller hervorrufen (z.B. Todesstoß) und Substantive, die öfters vorkommen, konnte man leichter und schneller hervorrufen aus den Gedächtnis (z.B. Landwirtschaft).
Ključne besede:Arbeitsgedächtnis, Baddely & Hitch, Kodierungstheorie, Einspeicherung, Abstraktheit von Substantiven, Experimente, Vermutungen.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici