| Naslov: | EKSPRESIJA GENOV ZA EVOLUCIJO ETILENA TER ABSCIZIJA PLODIČEV JABLANE (Malus domestica Borkh.) PO TRETIRANJU Z RASTNIMI REGULATORJI IN SENČENJEM |
|---|
| Avtorji: | ID Kolarič, Jure (Avtor)
ID TOJNKO, Stanislav (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  DR_Kolaric_Jure_2011.pdf (2,97 MB)
MD5: CC22B288D56A599EC158209BF719B877
PID: 20.500.12556/dkum/07eed57e-e693-43dc-bb3e-345bbf563591
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Doktorska disertacija |
|---|
| Organizacija: | FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
|
|---|
| Opis: | Kljub temu da je naravni mehanizem junijskega odpadanja plodičev pri jablani (Malus domestica Borkh.) dobro razvit, je potrebno za doseganje redne rodnosti in boljše kakovosti plodov uporabljati tehnološke ukrepe, s katerimi dodatno vzpodbudimo odpadanje plodičev. Uveljavljena metoda za redčenje plodičev je škropljenje dreves z rastnimi regulatorji, čeprav mehanizem delovanja omenjenih sredstev še vedno ni jasen. Pomemben dejavnik pri razvoju abscizijskih procesov je tudi rastlinski hormon etilen, vendar zaenkrat njegova vloga še ni popolnoma raziskana. Podobno kot z rastnimi regulatorji (NAA, BA in ETEF) lahko na abscizijo vplivamo tudi s senčenjem.
Namen raziskave je bil podrobneje proučiti vlogo etilena v procesu abscizije plodičev ter ugotoviti, ali je prisotnost etilena neodvisna od dejavnika, s katerim sprožimo abscizijo (rastni regulatorji, senčenje). Proučevali smo povezavo med ekspresijo genov, odgovornih za evolucijo etilena (MdACO1, MdACS5A in MdACS5B), in dejansko frekvenco odpadanja oz. deležem plodov, ki so bili podvrženi absciziji. Glede na dejstvo, da so lateralni plodiči (LP) bolj podvrženi abscizijskim procesom v primerjavi s centralnimi plodiči (CP) smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike tudi pri izraženosti opazovanih genov.
Za izvedbo raziskave smo v jablanovem nasadu na sorti 'Zlati delišes' zasnovali dvoletni poljski poskus v poskusnem nasadu Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Poskus je bil razdeljen na dva dela, od katerih je vsak zajemal 8 naključnih blokov s 5 obravnavanji. Tretiranje z rastnimi regulatorji in senčenje smo opravili, ko je bil povprečen premer plodičev ≈10 mm. V obeh letih smo imeli sledeča obravnavanja: 1. K (netretirano), 2. NAA (15 mg l-1), 3. BA (150 mg l-1), 4. ETEF (500 mg l-1) in 5. SEN (3 dni, 96 % redukcija fotosintetsko aktivnega sevanja). V času trajanja poskusa smo na drevesih oz. plodičih opravljali različne meritve, in sicer: prirast plodičev, frekvenco odpadanja plodičev, evolucijo etilena, vzorčenje tkiva za genetske analize in končno vrednotenje pridelka po posameznem drevesu. Evolucijo etilena smo spremljali v terminih 0, 2, 5 in 8 dni po tretiranju (DAT), in sicer smo koncentracijo etilena v vzorcih določili s plinsko kromatografijo (GC). V letu 2008 smo vzorce za genetske analize vzorčili 0 in 8 DAT, medtem ko v letu 2009 v terminih 0, 1, 4 in 7 DAT. Za genetske analize, ki smo jih opravili v laboratorijih Kmetijskega inštituta Slovenije, smo vzorčili tkivo CP in LP ter tkivo abscizijske cone obeh tipov plodičev. Najprej smo iz vzorcev izolirali celokupno RNA, nato pa smo za opazovanje izražanja genov MdACS5A, MdACS5B in MdACO1 uporabili kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo (qPCR). V času tehnološke zrelosti smo še ovrednotili pridelek po posameznem drevesu.
Nanos NAA, BA in ETEF je v letih 2008 in 2009 povzročil večjo abscizijo plodičev v primerjavi s K. Podoben učinek smo v letu 2009 dosegli s SEN, medtem ko v letu 2008 SEN ni vplivalo na abscizijo plodičev. Potrdili smo, da so bili absciziji mnogo bolj podvrženi LP pri vseh obravnavanjih, medtem ko je nekoliko večjo abscizijo CP povzročila samo aplikacija ETEF.
Spremljanje priraščanja plodičev po aplikaciji rastnih regulatorjev in senčenju je pokazalo, da ETEF najmočneje zavira rast plodičev, tudi v primeru ko ti niso podvrženi kasnejši absciziji. Medtem pa NAA, BA, in SEN zavrejo predvsem rast plodičev, ki so pozneje podvrženi absciziji. Neglede na obravnavanje pa smo ugotovili, da je rast plodičev pred abscizijo v vseh primerih zavirana oz. zaustavljena. To pomeni, da je tudi rast plodičev oz. njeno zaviranje pokazatelj abscizije.
Evolucija etilena iz plodičev je bila različna med posameznimi obravnavanji, prav tako pa je imel vpliv tudi tip plodičev. Tako smo v primeru CP najmočnejšo evolucijo etilena izmerili pri obravnavanju ETEF, ki se je povišala v terminu 5 in 8 DAT, medtem pa ostala obravnavanja niso povzročila večje evolucije etilena v CP. Nasprotno pa smo pri LP, poleg obra |
|---|
| Ključne besede: | abscizija, evolucija etilena, redčenje, rastni regulatorji, genetska ekspresija, qPCR |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Leto izida: | 2011 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-20899 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:VJ6J8FS7 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 17.10.2011 |
|---|
| Število ogledov: | 4952 |
|---|
| Število prenosov: | 389 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FKBV
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
