HULIGANSTVO KOT KAZENSKOPRAVNI DELIKT

Selišnik, Franjo

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	HULIGANSTVO KOT KAZENSKOPRAVNI DELIKT
Avtorji:	ID Selišnik, Franjo (Avtor) ID Korošec, Damjan (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	UNI_Selisnik_Franjo_2012.pdf (1,89 MB) MD5: 8858E5BF0BF80CD3B20D45503884D681 PID: 20.500.12556/dkum/9f4ceffc-ed1d-4421-8a00-b65f464181b5
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo
Organizacija:	PF - Pravna fakulteta
Opis:	Huliganstvo je poseben primer nasilja v športu, pri katerem gre za zavestno, načrtno in organizirano nasilje, ki časovno in prostorsko sicer sovpada s posameznimi športnimi dogodki, vendar je vsebinsko neodvisno od športnega dogajanja. Temeljni akt s tega področja je Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je R. Slovenija ratificirala 02.07.1992, povod za njeno sprejetje pa je bila tragedija na stadionu Heysel v Bruslju leta 1985. Kazenski zakonik (KZ-1) v 3. odstavku 296. člena na novo inkriminira kaznivo dejanje nasilništva na športnih prireditvah ali v zvezi z njimi, pri čemer opredeljuje t.i. »huligansko delovanje« na športnih prireditvah, zlasti na mednarodnih nogometnih tekmah, pri čemer v ta sklop sodijo tudi druge športne prireditve. V uvodu naloge avtor opredeli pojem huliganstva, dejavnike in stopnje razvoja huliganstva skozi zgodovino ter na kratko povzema stanje v Evropi in v Sloveniji. Ker se kot povod za nasilje pojavljata tudi nacionalizem in rasizem, avtor na kratko predstavi tudi vzroke zanju ter povzame stanje v Evropi in v Sloveniji. V jedru naloge je predstavljena aktualno normativna ureditev posameznih držav v Evropi (Anglija, Italija in Belgija), ki so jih že zaznamovale tragedije v zvezi s huliganstvom in so naklonjene kaznovalnim pristopom ter pooblastila policije in pravosodja za omejevanje huliganstva, kot npr. prepoved potovanja, prepoved vstopa na stadion z obveznim javljanjem na PP, prepoved financiranja navijaških skupin s strani nogometnih klubov, postavitev posebnih sodišč v bližini pristanišč in glavnih železniških postaj, ki omogočajo uveljavitev prepovedi potovanja. Nekateri izmed teh ukrepov bodo z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, ki naj bi stopil v veljavo tekom letošnjega leta, privzeti tudi v slovensko zakonodajo, in sicer sta to ukrep prepovedi potovanja ter ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah. Predstavljena je tudi normativna ureditev v zvezi s športnimi prireditvami v Sloveniji, kjer je z vidika materialne kazensko-pravne dogmatike in sodne prakse obdelano kaznivo dejanje nasilništva kot tipičen primer sestavljenega kaznivega dejanja. Namreč, kaznivo dejanje nasilništva v I. odstavku 296. člena KZ-1 konzumira kaznivo dejanje prisiljenja po 132. členu KZ-1, kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 in kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1, v II. odstavku 296. člena pa še kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ-1. Huliganstvo je obdelano tako z vidika kazenskega prava kot tudi prava o prekrških, kjer so prikazane pojavne oblike kaznivih dejanj in prekrškov v povezavi s huliganstvom. Kot ultima ratio omejevanja huliganstva, je prikazano policijsko pridržanje oziroma različne oblike policijskih pridržanj v Sloveniji, glede na pravno podlago, pri čemer je še posebej izpostavljeno pridržanje na podlagi določb I. odstavka 43. člena Zakona o policiji, ki je v praksi najpogosteje izvedeno. V zaključku je izpostavljeno dejstvo, da je aktualna zakonodaja v R. Sloveniji s tega področja, gledano nomotehnično, urejena parcialno in nepregledno, kar pritrjuje dejstvu, da je v Sloveniji že nekaj časa na pohodu t.i. »hiperaktivnost zakonodajalca«, s katero se vsako leto pripravi in sprejme izjemno veliko število predpisov. Avtor v zaključnih besedah tudi opozarja, da nekatere pravne praznine, kljub noveliranju posameznih področnih zakonov s področja huliganstva, kot je v primeru Zakona o javnih zbiranjih, ostajajo nezapolnjene in da, z vidika materialnopravne razmejitve, razmejitev med kaznivim dejanjem iz 296. člena KZ-1 in prekrški iz 6. člena ZJRM-1 ni povsem jasna, saj prihaja do prekrivanja zakonskih znakov prekrškov iz 6. člena ZJRM-1 z zakonskimi znaki kaznivega dejanja iz 296. člena KZ-1.
Ključne besede:	Kazenski zakonik, KZ-1, nasilje, huligani, rasizem, kazensko materialno pravo, kaznivo dejanje, prekršek, pridržanje.
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[F. Selišnik]
Leto izida:	2011
PID:	20.500.12556/DKUM-22020
UDK:	34(043.2)
COBISS.SI-ID:	4312875
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:31OH23LD
Datum objave v DKUM:	15.02.2012
Število ogledov:	4348
Število prenosov:	556
Metapodatki:
Področja:	PF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	HOOLIGANISM AS A CRIMINAL OFFENSE
Opis:	Hooliganism is a special case of violence in sport, in which there is a deliberate, planned and organized violence, which temporally and spatially coincides with the individual at sporting events, but is substantially independent of sporting events. Basic act in this area is the European Convention on Violence and Misbehaviour spectators at sports events, especially at football matches, by R. Slovenia ratified 7/2/1992, led to its adoption was a tragedy at the Heysel stadium in Brussels in 1985. The Penal Code (PC-1) in the 3rd paragraph 296th Article on new criminalize the offense of violence at sporting events or in connection with them, and identifies those "Huligansko operation" at sporting events, especially at international football matches, while this group also includes other sporting events. In the introduction to functions by defining the concept of hooliganism, factors and stages of development throughout the history of hooliganism and briefly summarizes the situation in Europe and in Slovenia. Because behind the violence also occur in nationalism and racism, the author briefly presents the reasons for them and summarized the situation in Europe and in Slovenia. The core thesis presents current regulatory framework of individual countries in Europe (England, Italy and Belgium), which have already been marked by tragedy on hooliganism, and they favor a punitive approach, and the powers of police and justice for limiting hooliganism, such as. travel bans, stadium bans to mandatory reporting to the PP, the funding ban cheerleaders from football clubs, setting up special courts in the vicinity of ports and main railway station to enable a travel ban. Some of these will be with the functions and powers of the police, which should come into force later this year, the default in the Slovenian legislation, namely as a measure of the travel restrictions and the prohibition of participation in sporting events. Is also presented in the regulatory framework relating to sporting events in Slovenia, where the material aspect of criminal law dogmatics and jurisprudence cultivated a crime of violence as a typical example of a composite of the offense. Indeed, a crime of violence in I. paragraph 296th of KZ-1 consumes offense compulsion Mon 132nd Article PC-1, criminal security threats beyond 135 Article 1 of the Criminal Code and criminal defamation Mon 158th Article CC-1, II. paragraph 296th Article, however, the offense of light bodily injury caused by the 133rd Article KZ-1. Hooliganism is treated by the criminal law and law on minor offenses, which shows the forms of crimes and offenses in connection with hooliganism. As ultima ratio of limiting hooliganism, shows police custody and various forms of police custody in Slovenia, according to the legal basis, with particular focus on the detention on the basis of I. Article 43 Article of the Police Act, which is most often done in practice. In conclusion, highlighted the fact that the current legislation in R. Slovenia in the field, nomotechnical viewed, edited and partially opaque, which affirms the fact that Slovenia has long been on the rise these "Legislative hyperactivity", which shall annually prepare and adopt an extremely large number of regulations. By the closing words also note that some gaps, despite the various sectoral laws were amended in the field of hooliganism, as in the case of the Law on Public Gatherings, remain unfilled, and that, in terms of substantive delimitation, demarcation between the offenses in the 296th of KZ-1, and violations of the 6th Article JRM-1 is not entirely clear, since overlapping statutory offenses characters from the 6th Article JRM-1 to the legal elements of an offense from the 296th of KZ-1.
Ključne besede:	Penal Code, KZ-1, violence, hooligans, racism, criminal law, criminal offense, misdemeanor detention.

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj