| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:STEČAJ IN PRISILNA PORAVNAVA KOT POSLEDICA INSOLVENTNOSTI GOSPODARSKE DRUŽBE
Avtorji:ID Kert, Urban (Avtor)
ID Vavtar, Bojan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Kert_Urban_2012.pdf (463,66 KB)
MD5: D6520D8276B00A5FE4914532D41A3F34
PID: 20.500.12556/dkum/84206632-8a7d-45eb-a0a9-060d30b6b63f
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Organizacija:FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Opis:Gospodarska družba se na trgu navadno ustanovi z namenom pridobivanja dobička. Ko se zaradi različnih vzrokov taka gospodarska družba znajde v krizi in postane insolventna, mora sprožiti ustrezen postopek, ki bo to insolventnost odpravil. Postopke zaradi insolventnosti ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki je začel veljati 15. januarja 2008. ZFPPIPP pri nas predvideva dva postopka zaradi insolventnosti, in sicer postopek prisilne poravnave in stečajni postopek. Postopek prisilne poravnave je postopek, katerega poglavitni namen je odprava insolventnosti oziroma prezadolženosti dolžnika, tedaj tistega ekonomsko- finančnega stanja dolžnika, zaradi katerega bi se nad njim lahko začel stečaj, povezan z vsemi njegovimi negativnimi platmi. Stečajni postopek je najpogostejši prisilni način prenehanja gospodarske družbe. Namen njegove uvedbe je predvsem poplačilo upnikov in dokončno prenehanje dolžnikovih pravnih razmerij oziroma dolžnika samega. Po postopku prisilne poravnave torej gospodarski subjekt ostane še vedno »živ« in še naprej opravlja dejavnost, za katero je bil ustanovljen, medtem ko stečaj pomeni prenehanje družbe kot take, saj njena reorganizacija zaradi njene prezadolženosti ni bila več mogoča. Leta 2008 je bil sprejet novi zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti ZFPPIPP, ki je zamenjal stari Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Z novim postopkom naj bi se postopki zaradi insolventnosti poenostavili in uredili v skladu z evropsko zakonodajo. Hitro po njegovi uveljavitvi pa so se že pokazale njegove slabosti. ZFPPIPP ima namreč 500 členov, kar povzroča zelo težko berljivost zakona, ki prav tako ni dovolj sistematično urejen, saj se o posamezni vrsti postopka govori na različnih mestih, za razumevanje posameznega člena pa je treba preveriti različne člene (odstavke, alineje) iz drugih poglavij, na katere se ta sklicuje.
Ključne besede:insolventnost, prisilna poravnava, stečajni postopek, insolventni dolžnik, izpodbijanje pravnih dejanj
Kraj izida:Maribor
Leto izida:2012
PID:20.500.12556/DKUM-22293 Novo okno
COBISS.SI-ID:7035411 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:1LEPFTM2
Datum objave v DKUM:06.08.2012
Število ogledov:3888
Število prenosov:560
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FOV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:BANKRUPTCY AND FORCED SETTLEMENT AS A RESULT OF COMPANY INSOLVENCY
Opis:A company is usually founded with main purpose of accumulating profit, however a company may become insolvent because of various reasons and when that happens it must trigger corresponding processes that will bring an insolvent company out of such state. Insolvency proceedings fall under the Law of financial operations, insolvency proceedings, and compulsory dissolution act (henceforth ZFPPIPP) which has been enacted on the 15th of January 2008. ZFPPIPP regulates two insolvency proceedings, the compulsory settlement proceedings and bankruptcy proceedings. The purpose of the compulsory settlement is the removal of the causes for the insolvency of the debtor. Thus meaning the analysis and rehabilitation of the subject's economical and financial position, including all of the negative sides of them. The bankruptcy proceedings are the most common method of involuntary termination of a company. Their purpose lies in the company's payments of debts to the creditors and the final termination of legal relationships or the debtor itself. The difference between the two insolvency proceedings is that after the compulsory settlement proceedings the debtor has not yet been terminated and can continue with the main business activity for which it was founded, whilst the bankruptcy proceedings mean that the reorganization of the debtor was impossible because of its excessive debt and a company is as such terminated and can no longer carry on with business activities. A new law was passed in 2008, which regulates the insolvency proceedings called ZFPPIPP as aforementioned, and it replaced the old Law of compulsory settlement, bankruptcy and liquidation (henceforth ZPPSL). This would ensure a more simple passage of insolvency proceedings and harmonization with EU's legislation. However shortly after the passing of the bill the law showed its weaknessess. Because of ZFPPIPP's 500 articles it makes for a difficult understanding of it all and moreoever it isn't systematically well organized, meaning that one has to read various parts of the bill to understand a certain point of it.
Ključne besede:insolvency, compulsory settlement, bankruptcy proceedings, insolvent debtor, bringing an action


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici