| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Kompetenzen eines CLIL-Lehrers
Avtorji:ID Gradišnik, Anja (Avtor)
ID Jazbec, Saša (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Lipavic Oštir, Alja (Komentor)
Datoteke:.pdf UNI_Gradisnik_Anja_2012.pdf (1,02 MB)
MD5: 8F754B3A5342BEACAC2B65F6DA833D69
PID: 20.500.12556/dkum/8b91d92d-84f9-4afe-9eca-74b5e168229b
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Slowenien stand schon immer unter dem Einfluss verschiedener Länder, es war schon immer mehrsprachig. 2004 trat Slowenien der EU bei und übernahm damit auch die sprachenpolitischen Ziele der Union. Die Mehrsprachigkeit der EU wird als ein Teil der Kulturelen Vielfalt verstanden. Zu den Zielen der EU gehört unter anderen, dass jeder EU-Bürger neben seiner Muttersprache noch zwei weitere Fremdsprachen sprechen soll. Deshalb ist die Aufgabe der Mitgliedstaaten diese Sprachenziele zu verwirklichen. Slowenien versucht den sprachenpolitischen Zielen der EU gerecht zu werden und begann im Jahr 2008/09 mit dem Projekt eine zweite Fremdsprache als ein Pflichtfach ab der 7. Klasse einzuführen. Zuerst haben an diesem Projekt nur 47 Schulen teilgenommen, bis 2011/12 sollten allmählich alle slowenischen Schulen die zweite Fremdsprache als ein Pflichtfach eingeführt haben. Wegen des immer schneller werdenden Lebenstempos, gilt es auch die Ansätze, die bisher im fremdsprachlichen Unterricht verwendet wurden, zu überdenken und neue, flexiblere und effektivere Methoden in den Unterricht einzubeziehen. Ein aktueller und in Europa favorisierter Ansatz ist CLIL. In der vorliegenden Diplomarbeit wird gezeigt, wie sich CLIL in Europa allmählich durchsetzt und wie das mit der Ausbildung der CLIL-Lehrer in Zusammenhang steht. In einigen europäischen Ländern werden CLIL-Lehrer schon erfolgreich ausgebildet, die Lage in Slowenien ist aber ein wenig kompliziert. Da der CLIL-Unterricht in Slowenien noch in der Anfangsphase ist, galt es ihn zunächst genau zu diagnostizieren, um dann Vorschläge für die Zukunft ausarbeiten zu können. Die slowenische Gesetzgebung erlaubt kein systematisches Einführen von CLIL, deswegen lebt CLIL in Slowenien anhand verschiedener Projekte, an denen die Lehrer freiwillig teilnehmen können. Wegen der Bemühungen einiger Fakultäten und der Selbstinitiative der Lehrer erzielt CLIL auch in Slowenien die ersten Erfolge. Im theoretischen Teil dieser Diplomarbeit wurde ein Katalog an Kompetenzen herausgearbeitet, an Hand dessen die Interviews mit den vier Lehrerinnen, die an einer Grundschule im Nord-östlichen Teil von Slowenien CLIL-Unterricht ausführen, gemacht wurden. Weil es in Slowenien noch keine regulären Bildungsgänge gibt, die CLIL-Lehrer ausbilden würden, scheinen die verschiedenen Projekte und Ausbildungsseminare die am besten geeignete Lösung zu sein. Die Interviews zeigten, dass die jetzige Situation, wie CLIL in Slowenien ausgeführt wird, nämlich im Tandem der Fremdsprachenlehrerin und der Primärstufenlehrerin, entsprechend ist und sichtbare Erfolge liefert. Weil die Fremdsprachenlehrerinnen sich in jahrelangen Projekten ausgebildet haben, weisen sie mehrere Kompetenzen auf, als die beiden Primärstufenlehrerinnen und sind damit die kompetenteren CLIL-Lehrerinnen. Für die Zukunft sollten auch die Primärstufenlehrerinnen eine Möglichkeit bekommen, sich in CLIL ausbilden zu können, wobei bei ihrer Ausbildung andere Schwerpunkte betrachtet werden müssten. An der Grundschule, an der die Interviews gemacht wurden, erzielt CLIL sichtbare Erfolge, sollte damit weitergeführt und unterstütz werden.
Ključne besede:EU, CLIL, Fremdsprachenlehrer, Primärstufenlehrer, Ausbildung der CLIL-Lehrer, Kompetenzen.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[A. Gradišnik]
Leto izida:2012
PID:20.500.12556/DKUM-22535 Novo okno
UDK:811.112.2(043.2)
COBISS.SI-ID:19135240 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:VRXRCOPN
Datum objave v DKUM:16.05.2012
Število ogledov:2732
Število prenosov:215
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Kompetence učitelja CLIL-a
Opis:Slovenija je bila od nekdaj pod vplivom različnih dežel, zanjo je bila značilna večjezičnost. Leta 2004 se je pridružila Evropski uniji (v nadaljevanju EU) in s tem prevzela tudi njene jezikovno-politične cilje. Večjezičnost v EU razumemo kot del njene kulturne raznolikosti. Eden izmed ciljev, ki si jih je zastavila EU, je, da naj bi vsak njen državljan poleg svojega maternega jezika obvladal še dva tuja jezika, zato je naloga držav članic, da uresničijo zastavljene cilje. Slovenija poskuša uresničiti zastavljene jezikovno-politične cilje in je leta 2008/09 začela s projektom, ki od 7. razreda osnovne šole naprej vpeljuje obvezen drugi tuji jezik. V projekt je bilo na začetku vključenih 47 šol, nadaljnji cilj projekta pa je do leta 2011/12 v projekt vključiti vse slovenske osnovne šole. Zaradi vedno hitrejšega življenjskega tempa je potrebno razmisliti tudi o pristopih, ki so bili do sedaj v uporabi pri pouku tujega jezika, in v sam pouk vključiti fleksibilne ter predvsem učinkovite nove metode. Aktualen in v Evropi favoriziran pristop je CLIL. V diplomski nalogi je prikazano, kako se CLIL v Evropi vedno bolj uveljavlja in kako poteka izobraževanje samih učiteljev CLIL-a. V nekaterih evropskih državah imajo že uspešno izdelane modele izobraževanja učiteljev, v Sloveniji so razmere nekoliko zapletene. Pouk CLIL-a je v Sloveniji šele v začetni fazi, zato ga je potrebno natančneje diagnosticirati, da bi lahko izoblikovali predloge za prihodnost. Slovenska zakonodaja ne dovoljuje sistematične vpeljave CLIL-a, zato CLIL v Sloveniji živi v obsegu različnih projektov, ki so za učitelje neobvezni. Zaradi prizadevanj nekaterih fakultet in samoiniciativnosti učiteljev dosega CLIL tudi pri nas prve rezultate. V teoretičnem delu diplomske naloge je bil izdelan nabor kompetenc, ki naj bi jih imel učitelj CLIL-a. Na podlagi nabora kompetenc so bili izpeljani intervjuji s štirimi učiteljicami, ki poučujejo CLIL na osnovni šoli v severovzhodnem delu Slovenije. V Sloveniji trenutno nimamo rednih izobraževalnih programov za izobraževanje učiteljev CLIL-a, zato se zdi, da so razni seminarji in projekti na to temo trenutno najboljša izvedljiva rešitev. Intervjuji so pokazali, da je sedanja situacija poučevanja CLIL-a, ki vključuje tandemsko delo razrednih učiteljic in učiteljic tujega jezika, ustrezna in dosega vidne rezultate. Ker so se učiteljice tujega jezika izobraževale v večletnih projektih, dosegajo več kompetenc kakor učiteljice razrednega pouka in so s tem kompetentnejše od njih. V prihodnje bi bilo dobro, da bi bila tudi razrednim učiteljicam ponujena dodatna izobraževanja v tej smeri. Pri izobraževanju učiteljic razrednega pouka o CLIL-u bi bilo potrebno postaviti drugačna težišča kakor pri izobraževanju učiteljic tujega jezika. Na osnovni šoli, na kateri so bili opravljeni intervjuji, dosega CLIL vidne rezultate. Smiselno bi bilo pouk CLIL-a nadaljevati in podpirati.
Ključne besede:EU, CLIL, učitelj tujega jezika, učitelj razrednega pouka, izobraževanje učiteljev CLIL-a, kompetence.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici