| Naslov: | PRIMERJAVA FINANČNE KRIZE 1929 S FINANČNO KRIZO 2007 |
|---|
| Avtorji: | ID Krulić, Goran (Avtor)
ID Zbašnik, Dušan (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UNI_Krulic_Goran_2012.pdf (1,27 MB)
MD5: 1BEC93C659E82E224E2DC6EAC39DF308
PID: 20.500.12556/dkum/54003afd-c4ab-49b8-8b0d-4f5a5ae113ba
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Na prvi pogled sta si krizi 1929 in 2007 precej podobni. Obe sta se pričeli na finančnih trgih, obe v ZDA, v mesecih in dnevih pred krizo je v obeh primerih prišlo do dogodkov, ki so vsaj moralno sporni. Površen opazovalec bi lahko celo trdil, da se iz primera velike gospodarske krize finančni svet ni ničesar naučil.
A vendar ob natančnejšem opazovanju opazimo razlike – tako v naravi krize kot v ukrepanju pristojnih institucij. Če je v veliki gospodarski krizi mehanizem po katerem se je kriza prenašala iz ZDA na druge države, bil zlati standard, je mehanizem prenosa med zadnjo krizo predstavljala globalizacija in medsebojna prepletenost gospodarstva, s tem pa tudi finančnih trgov. Po borznem zlomu v oktobru 1929 je newyorška podružnica ameriške centralne banke sprostila ogromno likvidnih sredstev. Centralna banka je takšno dejanje, čeprav nejevoljna, odobrila, je pa do leta 1933, ko so ZDA zapustile zlati standard, vodila bolj ali manj restriktivno politiko. Raziskave v desetletjih so pokazale, da je takšno ravnanje bila napaka. Po krizi je ameriška centralna banka dobila zakonsko podlago, da pomaga bankam nečlanicam sistema centralnega bančništva in tudi kateremu koli trgu ali posamezni družbi, katere moteno delovanje bi pomenilo sistemsko tveganje. Med zadnjo krizo je ameriška centralna banka to zakonsko podlago izdatno uporabila in tako ni ponovila preteklih napak. S številnimi programi je preprečila resno zmanjšanje monetarne baze, s tem pa tudi padanje cen. V primerih, ko ni mogla preprečiti propada pomembne finančne institucije (npr. Lehman Brothers), je ukrepala hitro in odločno, da bi preprečila negativen vpliv na druge družbe in podjetja. Kot smo pokazali je bil zato tudi vpliv finančne krize na realno gospodarstvo bistveno manjši kot med veliko gospodarsko krizo.
Zgledu ameriške centralne banke je, kot smo predstavili, odločno sledila tudi ECB. Z ukrepanjem je pomembno vplivala na finančne, še posebej pa denarne trge. Z valutnimi swapi z ameriško centralno banko (in tudi nekaterimi drugimi), je ECB zagotovila, da je bilo na voljo dovolj sredstev v tuji valuti, hkrati pa je uspela uresničevati svoje osnovno poslanstvo – poskrbeti za stabilnost cen. V nasprotju s krizo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ni prišlo do deflacije (ki je takrat povzročila toliko težav), hkrati pa je poskrbela, da sredstva, ki jih je posredovala različnim finančnim institucijam, niso povzročila rasti cen.
ECB je posredovala tudi ob nastanku krize državnega dolga. Učinke tega posredovanja bo še potrebno preučiti, skoraj zagotovo pa ti ukrepi ne bodo zadostovali in bodo potrebne korenite spremembe na področjih, ki ne sodijo v domeno centralnega bančništva, niti finančnega sistema kot takega.
Ob tako obširnem posredovanju centralnih bank, se pojavljajo dvomi o smotrnosti takšnega ravnanja, še posebej, ko gre za neposredno pomoč centralne banke posameznemu podjetju. Takšna praksa bi namreč lahko pomenila, da bodo velika podjetja v bodoče pripravljena prevzemati večje tveganje. Odgovorni v centralnih bankah se seveda zavedajo takšnega tveganja, a hkrati dodajajo, da ob pomanjkanju drugih rešitev, nimajo veliko izbire saj bi propad pomembnih podjetij povzročil še hujše posledice. Za primer nam lahko služi propad Lehman Brothers, kjer je bila centralna banka prisiljena v obsežne operacije, da je omejila vpliv na druge družbe (denimo AIG), hkrati pa je bila deležna hudih kritik, ker je dovolila propad.
Naloga bodočih finančnih strokovnjakov je, da najdejo boljši način za ukrepanje v takih primerih. Do takrat bodo centralne banke po svetu prisiljene posredovati v primerih, kjer bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do sistemskega tveganja. |
|---|
| Ključne besede: | Finančna kriza, 1929, 2007, Evropska centralna banka, Federal Reserve, fiančni trgi |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [G. Krulić] |
|---|
| Leto izida: | 2012 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-22568 |
|---|
| UDK: | 338.1 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 11114524 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:MOYSZRAI |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 04.07.2012 |
|---|
| Število ogledov: | 3225 |
|---|
| Število prenosov: | 201 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | EPF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
