| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:É. DURKHEIM IN ŠTUDIJA SAMOMORA – SODOBNA RELEVANTNOST
Avtorji:ID Mešnjak, Monika (Avtor)
ID Flere, Sergej (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Mesnjak_Monika_2012.pdf (764,17 KB)
MD5: F7D0D19CDD02A90173CDDBB4CDDFCAF9
PID: 20.500.12556/dkum/f10edd47-88f9-4517-ba4f-01d7c51a4da9
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Na področju sociologije se je s problemom samomorilnosti prvi ukvarjal Émile Durkheim v delu Le Suicide (1897). S pomočjo uradnih statističnih podatkov, ki so bili dostopni v Evropi v 19. in 20. stoletju, je želel dokazati znanstveno resnico, ki se nanaša na družbena dejstva o samomorilnosti. Oblikoval je koncept družbene integracije in regulacije, s pomočjo katerega je razdelal tipologijo samomorov. Tako jih glede na osnovne značilnosti deli na egoistične, altruistične, anomične in fatalistične. Poleg poimenovanja imajo v raziskavi pomembno vlogo tudi različni družbeni dejavniki, zlasti dolžnosti in obveznosti, ki jih posamezniku vsiljuje družba. Durkheimova študija je tako prikazala, da si v povprečju življenje pogosteje vzamejo moški, poročene ženske brez otrok in samski ljudje. Primerjal je tudi samomorilnost v odnosu do verske pripadnosti: v katoliških državah je samomorilnost nižja kot v protestantskih in višja kot pri judih. Na samomor pa vplivajo tudi drugi družbeni dejavniki, predvsem politični prevrati, revščina in izobrazba. Mnogi sociologi so želeli Durkheimove trditve ponovno preučiti in potrditi njihovo pravilnost, spet drugi so iskali dokaze o nesprejemljivosti te teorije. Danes se znanstveniki zavedajo, da samomora ne gre pripisovati zgolj sociološkim dejavnikom, ampak je potrebno upoštevati vse vidike tega fenomena.
Ključne besede:samomor, egoizem, anomija, integracija, regulacija, statistika
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Mešnjak]
Leto izida:2012
PID:20.500.12556/DKUM-36996 Novo okno
UDK:316.6(043.2)
COBISS.SI-ID:19334920 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:5LQL6XL7
Datum objave v DKUM:17.09.2012
Število ogledov:6230
Število prenosov:982
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:É. DURKHEIM AND THE STUDY OF SUICIDE - CONTEMPORARY RELEVANCE
Opis:Émile Durkheim was the first one who dealt with sociological research of suicide in his work Le Suicide (1897). With public records, available in Europe in 19th and 20th century, he tried to prove scientific truths, applied to social facts of suicide. In order to elaborate typology of suicide, he formed the concept of social integration and regulation. Considering basic characteristics, he named suicides egoistic, altruistic, anomic and fatalistic suicide. The study is not only important for suicide types, but also for describing different social factors: commitments and obligations forced on individuals by the society. Durkheim’s study demonstrates that, in average, men, women without children, and single people kill themselves more frequently. He also compared suicide rate with religious affiliation: Catholic countries have less suicides than Protestant countries, and more that Jewish communities. Other social factors also have the influence on the suicide, for example political overthrows, poverty, and education. Some sociologists are trying to repeat and validate accuracy; others are searching for the evidence of inadmissibility of Durkheim’s theory. Scientists today comprehend that a suicide cannot be ascribed only to sociological factors but also other aspects of this phenomenon must be taken into the consideration.
Ključne besede:suicide, egoism, anomie, integration, regulation, statistics


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici