LITERARNA ZGODOVINARKA MARJA BORŠNIK (1906-1982)

Jelen, Tonja

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	LITERARNA ZGODOVINARKA MARJA BORŠNIK (1906-1982)
Avtorji:	ID Jelen, Tonja (Avtor) ID Perenič, Urška (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	UNI_Jelen_Tonja_2012.pdf (1000,78 KB) MD5: DCA155481E455D29E1CF94C0F1F59B79 PID: 20.500.12556/dkum/c2bb2c6b-e770-43fb-a5a3-150920acccf8
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	Marja Boršnik je bila urednica, aktivna članica Slavističnega društva, pisateljica, zaslužna profesorica ljubljanske univerze, predstojnica katedre za slovenski jezik, dopisna članica SAZU, predavateljica, inšpektorica za srednje in visoke šole, strokovna inšpektorica za slavistiko in literarna zgodovinarka, kar je tudi njena osrednja vloga. Svoje študije je največ namenila Antonu Aškercu, Ivanu Tavčarju, Franu Celestinu, Janku Glazerju, Alojzu Gradniku in Prežihovemu Vorancu. Posebno pozornost je kot literarna zgodovinarka usmerjala na ženske ustvarjalke, in sicer na Vido Taufer, Vido Jeraj in Zofko Kveder. Njen raziskovalni pristop k literaturi je izhajal s pozitivističnih podlag (njena profesorja sta bila France Kidrič in Ivan Prijatelj), vendar pa je zanj značilno tudi veliko zelo subjektivističnih vrednotenj. V diplomski nalogi so me zanimale njene monografske študije o Antonu Aškercu, in sicer sem pozornost namenila analizi njenega pristopa, pri čemer sem zlasti preverjala splošno utrjeno spoznanje o njeni pripadnosti pozitivistični »šoli«. Pomemben je tudi teoretski del naloge, v katerem pa sem Marjo Boršnik na podlagi sistemskih modelov literature (Siegfried J. Schmidt; Urška Perenič) umestila v literarni sistem, natančneje na raven literarne obdelave, s čimer sem skušala predvsem izostriti mesto literarnega obdelovalca/obdelovalke oz. literarnega znanstvenika/znanstvenice v kompleksnem literarnem procesu. Literarna obdelava namreč za razliko od produkcije, recepcije literarnega dela še zdaleč ni (bila) deležna takšne pozornosti.
Ključne besede:	Marja Boršnik, literarni obdelovalec, literarni znanstvenik, literarni zgodovinar, Siegfried J. Schmidt, Urška Perenič, pozitivizem
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[T. Jelen]
Leto izida:	2012
PID:	20.500.12556/DKUM-37218
UDK:	821.163.6.09:929 BorÅ¡nik M.(043.2)
COBISS.SI-ID:	19342600
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:A8P8XCLA
Datum objave v DKUM:	20.09.2012
Število ogledov:	2286
Število prenosov:	242
Metapodatki:
Področja:	FF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	LITERARY SCHOLAR MARJA BORŠNIK (1906-1982)
Opis:	Marja Boršnik was an editress, an active member of Slavistic association, a writer, a deserving professor of university in Ljubljana, the chair of Slovene language, a corresponding member of SAZU (SASA – Slovenian Academy of Sciences and Arts), a lecturer, an inspector for high schools and colleges, a professional inspector for Slavistics and a literary scholar, which is her main role. Her studies were mostly destined to Anton Aškerc, Ivan Tavčar, Franc Celestin, Janko Glazer, Alojz Gradnik and Prežihov Voranc. As a literary scholar, she devoted special attention towards female creatresses like Vida Taufer, Vida Jeraj and Zofka Kveder. Her research accession to literature followed her positivistic grounding (her professors were France Kidrič and Ivan Prijatelj) but there are also a lot of very subjective evaluations. In diploma work I was interested in her monographic studies about Anton Aškerc. I focused my attention on the analysis of her approach. I was especially checking generally fortified knowledge about her affiliation to positivistic school. Another important section of diploma work is theoretical part. There I, based on systematic literature models (S. J. Schmidt; Urška Perenič), installed Marja Boršnik in the literary system, precisely on the level of literary processing. That is how I tried to sharpen the place of literary worker or literary scholar in a complex literary process. Literary treatment has never, in contrast to production or reception of literary work, gained such attention.
Ključne besede:	Marja Boršnik, literary worker, literary scholar, literary historian, Siegfried J. Schmidt, Urška Perenič, positivism

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj