| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:VERMEIDEN VON ZWEIDEUTIGKEITEN: ERWERB UND VERWENDUNG DES BESTIMMTEN UND UNBESTIMMTEN ARTIKELS
Avtorji:ID Budja, Benjamin (Avtor)
ID Petrič, Teodor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Budja_Benjamin_2012.pdf (1,05 MB)
MD5: 1C834E69B4CF64B6AE21E44FB5E934B1
PID: 20.500.12556/dkum/68d3169f-5e2c-46b0-8347-3a9f7a54d881
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:In der vorliegenden Diplomarbeit werden zu Beginn die grundlegenden Eigenschaften der Artikel geklärt. Deutsche Muttersprachler erwerben den Artikel im frühen Kindesalter (d.h. etwa ab dem zweiten Lebensjahr), scheinbar mühelos, allein mit Hilfe des sprachlichen Inputs aus ihrer Umgebung. Slowenen, die Deutsch als Fremdsprache lernen, haben dagegen relativ große Schwierigkeiten mit dem Artikelerwerb. Zum einen liegt es daran, dass es in der slowenischen Standardsprache kein Artikelsystem gibt, zum anderen aber auch daran, dass sie verhältnismäßig wenig Kontakt mit deutschen Muttersprachlern haben. Daher spielt der Fremdsprachenunterricht eine wichtige Rolle. Der empirische Teil der Diplomarbeit besteht aus einem von mir und meinem Mentor, dem Ao. Prof. Dr. Teodor Petrič erstellten Test zum bestimmten und unbestimmten Artikel. Mit dessen Hilfe habe ich den Gebrauch der Artikel untersucht. An dem Test nahmen Studierende der Abteilung für Germanistik an der Universität Maribor teil. Im Test wurden zwanzig Situationsbeschreibungen vorgeführt, in denen die Studierenden jeweils den bestimmten oder den unbestimmten Artikel einsetzen mussten. Als Grundlage wurden Bickertons Kriterien (1981: 146ff.) der Identifizierbarkeit und Spezifizität (Hentschel, Weydt: 2003) verwendet. Zum Schluss zeigte sich, dass die Szenen bei denen der Kontrast zwischen Identifizierbarkeit und Spezifizität der Artikel kleiner war, leichter zu lösen waren für unsere Probanden.
Ključne besede:Bestimmter und unbestimmter Artikel, Hentschel & Weydt, Analyse, Kontrast, Identifizierbarkeit, Spezifizierbarkeit
Kraj izida:Maribor
Založnik:[B. Budja]
Leto izida:2012
PID:20.500.12556/DKUM-37595 Novo okno
UDK:811.112.2ʼ36(043.2)
COBISS.SI-ID:19329288 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:IS87CGF8
Datum objave v DKUM:17.09.2012
Število ogledov:2581
Število prenosov:118
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:V IZOGIB DVOUMNOSTIM: USVAJANJE IN RABA DOLOČNIH IN NEDOLOČNIH ČLENOV
Opis:V diplomski nalogi so najprej pojasnjene osnovne značilnosti členov. Nemci, katerim je nemški jezik materni jezik, se z lahkoto naučijo uporabe člena že v zgodnjih otroških letih (npr. pri približno dveh letih), brez večjega truda, samo z jezikovnim ˝inputom˝ iz njihovega okolja. Slovenci, ki se učijo nemščine kot tujega jezika, imajo pri osvajanju člena dosti več težav. Prvič je to zato, ker slovenski standardni jezik ne pozna členov, po drugi strani pa zato, ker imajo Slovenci relativno malo stika z nemško govorečim prebivalstvom. Zato ima pri nas poučevanje tujega jezika pomembno vlogo. Empirični del diplomske naloge je sestavljen iz testa o določnih in nedoločnih členih, ki sva ga sestavila skupaj z mojim mentorjem, izr. prof. dr. Teodorjem Petričem. S pomočjo testa sem poizkušal raziskati rabo členov. Test so reševali študentje oddelka za Germanistiko na Univerzi v Mariboru. Test je sestavljen iz 20 situacijskih opisov, katere so študenti morali dopolniti z pravilnim določnim ali nedoločenim členom. Kot merilo so bili uporabljeni Bickertonovi kriteriji (1981: 146ff.) identifikacije in specifičnosti (Hentschel, Weydt: 2003). Na koncu je bilo ugotovljeno, da je prizore, v katerih je kontrast med identifikacijo in specifičnostjo člena manjši, lažje reševati za najine prostovoljce.
Ključne besede:Določni in nedoločni člen, Hentschel & Weydt, Analiza, Kontrast, Identifikacija, Specifikacija


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici