| Naslov: | Prostorske značilnosti mamalnega kompleksa in njihova vloga v postnatalnem življenju pujskov |
|---|
| Avtorji: | ID Praper, Katarina (Avtor) ID ŠKORJANC, DEJAN (Mentor) Več o mentorju...  ID Skok, Janko (Komentor) |
| Datoteke: | UNI_Praper_Katarina_2012.pdf (1,71 MB) MD5: 323B518760987F3BC57C847FE841281D PID: 20.500.12556/dkum/c69de729-f9fa-4117-9175-f9f21dd7c836
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
|
|---|
| Opis: | Cilj raziskave je bil ugotoviti povezavo med prostorskimi značilnostmi mamalnega kompleksa in parametri, kot so rojstna masa, telesna masa, dnevni prirast in stabilnost sesanja, ter proučiti uporabo posamezne mlečne žleze in njeno stanje (aktivnost) ob koncu laktacije. V raziskavo so bile vključene tri plemenske svinje ŠL ‒ švedski landrace vključno z njihovimi gnezdi (27 pujskov). Tekom laktacije smo izvajali meritve prostorskih značilnosti mamalnega kompleksa in telesne mase ter izvajali opazovanja sesnega obnašanja pujskov. V raziskavi smo ugotovili, da je aktivnost posamezne mlečne žleze odvisna od obsega njene uporabe (sesanja), število aktivnih mlečnih žlez ob koncu laktacije pa je skladno z velikostjo gnezda. Popolna aktivnost in razvitost mlečnih žlez se je ohranila, ko je bila mlečna žleza uporabljena v vsaj 58 % sesanj, v nasprotnem primeru je mlečna žleza postopoma upadala in se na koncu deloma ali popolnoma presušila. Svinja 2 z več zaporednimi prasitvami (5) je imela bistveno obsežnejše mlečne žleze (178,3 cm2) kot svinja 1 (119,9 cm2) in svinja 3 (106,7 cm2), ki sta prasili šele drugič. Rezultati so pokazali, da je ploščina sesnega prostora posamezne mlečne žleze enakomerno padala od sprednjega proti zadnjemu delu mamalnega kompleksa. Z analizo korelacije smo ugotovili, da so povprečni dnevni prirast tekom laktacije, rojstna masa in kasnejša telesna masa statistično značilno pozitivno povezani s ploščino področja mlečne žleze (p < 0,05). Obsežnejše mlečne žleze so tako zasedali pujski z višjo telesno maso, ki so tudi bolje priraščali. Stabilnosti sesanja z velikostjo področja mlečne žleze ni bila statistično značilno povezana (p ≥ 0,05). |
|---|
| Ključne besede: | pujski, svinja, laktacija, sesni prostor, mlečna žleza |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Leto izida: | 2012 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-38208  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:R23VHVBW |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 11.10.2012 |
|---|
| Število ogledov: | 2697 |
|---|
| Število prenosov: | 169 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | FKBV
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |