| Naslov: | Pravni predpisi kot odziv na zločine proti človeštvu v zadnjih sto letih |
|---|
| Avtorji: | ID Kovše, Alenka (Avtor)
ID Holcman, Borut (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UNI_Kovse_Alenka_2012.pdf (1,30 MB)
MD5: C367FAFA9C0821D5AB372A9CE8096B53
PID: 20.500.12556/dkum/0bd4d181-cfc8-4ec6-a01c-551bc4d3f9bd
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | PF - Pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Pomemben mejnik v mednarodnem pravu predstavljajo konec 19. in v začetku 20. stoletja sprejete Haaške humanitarne konvencije, saj je bila tedaj v obliki obvezujočih mednarodnih konvencij prvič obsojena nečlovečnost vojne. Prav tako so izjemnega pomena štiri Ženevske humanitarne konvencije iz leta 1949 ter dva dopolnilna protokola k Ženevskim konvencijam iz leta 1977.
V diplomskem delu sem se osredotočila na pravne predpise v okviru zločinov proti človeštvu; tako sem zasledila, da se je pojem človečnosti prvič pojavil v Martensovi klavzuli. Nato so Francija, Velika Britanija in Rusija v skupni deklaraciji kot kaznivo dejanje proti človečnosti obsodile turške pokole nad Armenci; zdi se, da je to predstavljalo zgolj mrtvo črko na papirju, saj o relevantni izkušnji s prizadevanjem za sojenje hudodelcem lahko govorimo šele v drugi svetovni vojni. Tako je temeljnega pomena Nürnberški statut (iz leta 1945), ki je inkriminiral nečlovečna dejanja nacističnih oboroženih sil. Pravni predpisi so se torej v okviru zločinov proti človeštvu pojavili kot odgovor na pojav fašistoidnosti – glavnega krivca zla, sinonima za odpravo pravne države. Razvoj teh predpisov se je nato nadaljeval v Tokijskem statutu, Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Konvenciji o nezastaranju vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, statutu MKSJ, statutu MKSR in v Rimskem statutu MKS (1998). Zaradi ogromnega števila etap množičnih pobojev se je po II. svetovni vojni porodila ideja o stalnem mednarodnem kazenskem sodišču. Vidimo lahko, da je realizacija te ideje – sojenja storilcem kaznivih dejanj, ki ogrožajo mednarodno skupnost kot celoto – trajala več kot pol stoletja. Ustanovitev MKS v mednarodnih odnosih predstavlja velik uspeh, saj so države dokazale, da so pripravljene sprejeti vladavino prava, kljub temu, da so se morale odpovedati svoji jurisdikciji in posledično tudi delu svoje suverenosti.
Po tem ko sem predstavila specifične zločine, sem nanašajoč se na pravne predpise v okviru mednarodnih sodišč povzela tudi »usode« nekaterih oseb, ki so bile odgovorne za najhujša kazniva dejanja. |
|---|
| Ključne besede: | zločini proti človeštvu, hudodelstva zoper človečnost, holokavst, genocid, Martensova klavzula, statut, mednarodno kazensko sodišče |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [A. Kovše] |
|---|
| Leto izida: | 2012 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-39258 |
|---|
| UDK: | 341.3/.4(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 4480043 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:RT8PXTBI |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 09.01.2013 |
|---|
| Število ogledov: | 4759 |
|---|
| Število prenosov: | 584 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | PF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
