| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:DIE ENTWICKLUNG DER BOTANISCHEN FACHSPRACHE UNTER DEM EINFLUSS DER SLOWENISCH-DEUTSCHEN SPRACHKONTAKTE
Avtorji:ID Čuš, Jure (Avtor)
ID Lipavic-Oštir, Alja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Cus_Jure_2013.pdf (1,38 MB)
MD5: B4D0B8E4AD5C4B6A6B0A0AD9F3B371B3
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:In meiner Diplomarbeit habe ich mich mit dem Einfluss der slowenisch-deutschen Sprachkontakte auf die Entwicklung der botanischen Fachsprache auseinandergesetzt. Im theoretischen Teil habe ich deswegen die Geschichte der slowenischen und deutschen Sprache zusammengefasst, um herauszufinden, wie und im welchem Ausmaß es zum Sprachkontakt zwischen dieser zwei Sprachen kam. Für besseres Verstehen der botanischen Fachsprache muss man die Geschichte der botanischen Wissenschaft, die wichtigsten Botaniker und ihr Beitrag zur Entwicklung der botanischen Fachsprache und die frühen deutschen und slowenischen Veröffentlichungen der Bücher, kennen. Der theoretische Teil bildet also eine Grundlage für den folgenden empirischen Teil. Im empirischen Teil habe ich die theoretischen Grundlagen mit einer praktischen linguistischen Analyse der slowenischen und deutschen Pflanzenbenennungen begründet. Die Ergebnisse dieser Analyse wurden als eine Tabelle dargestellt. In dieser Tabelle wurden die Pflanzennamen in der Zeitspanne zwischen 1836 und 2010 angegeben. Als Quellen werden Freyer's Verzeichnis slavischer Pflanzennamen (1836), Tušek's Rastlinstvo - prirodopis za niže gimnazije in realke (1864), Tušek’s Schödlerjeva Knjiga prirode (1875), Paulin's Prirodopis rastlinstva (1898), Benkovič's Slovensko-latinsko-nemški rastlinski imenik slovenskih dežel (1922) und Mala flora Slovenije (2010) verwendet. Als Ausgangspunkt meiner Analyse habe ich das Werk von Ivan Tušek, Rastlinstvo - prirodopis za niže gimnazije in realke, aus dem Jahr 1864, genommen. Das Ziel meiner Diplomarbeit war es zu zeigen, ob der ständige und jahrelange Kontakt mit der deutschen und slowenischen Sprache auf dem Bereich der Botanik Spuren hinterlassen hat. Vor allem interessierte mich, auf welche Weise die slowenisch-deutschen Sprachkontakte auf die slowenische botanische Nomenklatur gewirkt haben. Des Weiteren interessierte mich, wie viel aus dem Deutschen übernommen wurde und wie sich die Pflanzennamen in der Zeitspanne von 1836 bis 2010 verändert haben.
Ključne besede:Sprachkontakt, Fachsprache, Botanik, Lehrbücher für Botanik, botanische Nomenklatur
Kraj izida:Maribor
Založnik:[J. Čuš]
Leto izida:2013
PID:20.500.12556/DKUM-42917 Novo okno
UDK:81'373.46:581(043.2)
COBISS.SI-ID:20199688 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:DQTN9MWO
Datum objave v DKUM:05.12.2013
Število ogledov:1999
Število prenosov:158
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:VPLIV SLOVENSKO-NEMŠKIH JEZIKOVNIH STIKOV NA RAZVOJ STROKOVNEGA JEZIKA NA PODROČJU BOTANIKE
Opis:V diplomskem delu sem se osredotočil na vpliv slovensko-nemških jezikovnih stikov na razvoj strokovne terminologije na področju botanike. V teoretičnem delu sem pojasnil in povzel zgodovino slovenskega in nemškega jezika. Tako sem prikazal, kako in v kolikšni meri je prišlo do jezikovnega stika. Za lažje razumevanje strokovnega jezika s področja botanike sem v nadaljevanju predstavil zgodovino botanike, najpomembnejše botanike in njihov prispevek k razvoju strokovnega jezika ter prve izdaje botaničnih učbenikov. Tako teoretični del predstavlja temelj za empiričnega. V empiričnem delu sem primerjal nemška in slovenska poimenovanja rastlin, v obdobju od 1836 do 2010. Rezultate analize sem predstavil v obliki tabele. Kot vire sem uporabil Freyerjev Verzeichnis slavischer Pflanzennamen (1836), Tušekovo Rastlinstvo - prirodopis za niže gimnazije in realke (1864), Tušekov prevod Schödlerjeva Knjiga prirode (1875), Paulinov Prirodopis rastlinstva (1898), Benkovičev Slovensko-latinsko-nemški rastlinski imenik slovenskih dežel (1922) in Malo floro Slovenije (2010). Kot izhodišče za analizo sem uporabil delo Ivana Tuška Rastlinstvo - prirodopis za niže gimnazije in realke, iz leta 1864. Razlog za to odločitev tiči v dejstvu, da je to prvi uradno dovoljen slovenski učbenik za botaniko. Cilj diplomskega dela je dokazati, da je stalen in vrsto let prisoten stik med nemškim in slovenskim jezikom, pustil sledi na področju botanike. Predvsem me je zanimalo, kako in v kakšni meri je slovensko-nemški jezikovni stik vplival na slovensko botanično nomenklaturo. Nadalje me je zanimalo, koliko poimenovanj je bilo prevzetih iz nemščine. Raziskal sem tudi, kako so se poimenovanja rastlin spreminjala med leti 1836 in 2010.
Ključne besede:jezikovni stik, strokovni jezik, botanika, učbenik za botaniko, botanična nomenklatura


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici