Starševski nadzor in prestopništvo najstnikov v urbanem okolju : doktorska disertacija

Bertok, Eva

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Starševski nadzor in prestopništvo najstnikov v urbanem okolju : doktorska disertacija
Avtorji:	ID Bertok, Eva (Avtor) ID Meško, Gorazd (Mentor) Več o mentorju... ID Umek, Peter (Komentor)
Datoteke:	DR_Bertok_Eva_2013.pdf (2,40 MB) MD5: FF067FE9840B15013FDFF46EFAD1456F
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Doktorska disertacija
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:	Navkljub družbenemu problemu, ki ga mladoletniško prestopništvo predstavlja, je to področje še vedno precejšnja neznanka. Poudarjanju vloge staršev pri vzgoji otroka smo bili priča v zgodnjem kriminološkem raziskovanju sredi dvajsetega stoletja, v sodobni literaturi pa prevladuje poudarjanje elementov kriminogenosti okolja in predvsem kriminogenosti vrstnikov, s katerimi se mladostnik druži. V doktorski disertaciji so predstavljeni rezultati raziskave SPMAD (Study of Parental Monitoring and Adolescent Delinquency ali raziskava o starševskem nadzorovanju/spremljanju in prestopništvu adolescentov), ki je ponovitev raziskave PADS+ (Peterborough Adolescent Delinquency Study ali raziskava o delinkventnosti adolescentov v mestu Peterborough). S to raziskavo smo želeli tako s kvantitativnimi kot tudi s kvalitativnimi raziskovalnimi metodami preveriti, ali obstaja povezava med starševskim nadzorovanjem/spremljanjem in izvajanjem delinkventnih dejanj pri mladostnikih. V letu 2011 je bilo v trinajstih osnovnih šolah ter devetih srednjih šolah v Ljubljani izvedeno anketiranje in intervjuvanje; skupaj je bilo zbranih 818 anket in intervjujev, 409 v šestih razredih osnovne šole, 409 v prvih letnikih srednje šole. Rezultati raziskave kažejo, da je prestopniška dejanja najbolje napovedovalo pogosto uporabljeno mersko orodje, v starejši literaturi poimenovano »starševski nadzor«, kasneje pa preimenovano v »starševsko védenje«, saj meri, koliko starši vedo o mladostnikovem početju. Ta sklop vprašalnika je imel vpliv na večino regresijskih modelov tako v osnovnošolski (pojasnil četrtino variance odvisne spremenljivke pitja alkohola do opitosti v življenju) kot v srednješolski populaciji (pri modelih tatvin v trgovini in uživanja amfetaminov je faktor pojasnil skoraj petino pojasnjene variance odvisne spremenljivke). Drugi najbolj bistven dejavnik, preživljanje nenadzorovanega prostega časa z vrstniki, je pri osnovnošolcih imel največji vpliv pri uničevanju tuje lastnine, medtem ko je v srednješolskem vzorcu najbolj vplival na pitje alkohola do opitosti, pri aretacijah, pretepanju, kajenju, uživanju drog/marihuane pa je imel manjši vpliv. Discipliniranje je bilo po pomembnosti tretji sklop vprašalnika, ki je uspel pojasniti varianco odvisnih spremenljivk; ta sklop je bil v osnovnošolskem vprašalniku opredeljen kot fizično kaznovanje, medtem ko je bil v srednješolskem opredeljen bolj kot starševsko uveljavljanje posledic ob neželenem obnašanju mladostnika. V skladu s podobnimi tujimi raziskavami je discipliniranje statistično značilno vplivalo zgolj na srednješolskem vzorcu (se pravi ob odsotnosti vprašanj o fizičnem kaznovanju) pri tatvinah, netenju ognja, izsiljevanju za denar in uživanju amfetaminov. Pri sklopih navezanosti na družino in podpore družine ni bilo opaženega bistvenega vpliva na prestopništvo. V Sloveniji raziskava o različnih metodah nadzorovanja staršev in vpliva vzgoje na prestopništvo mladostnikov še ni bila narejena; raziskava predstavlja tudi prvi primer uporabe metodologije PADS+ v slovenskem prostoru. Ugotovitve prispevajo k obogatitvi kriminološkega znanja v Sloveniji, prav tako pa so aplikativne v praksi, pri vzgoji, delu z mladostniki, kot tudi pri obravnavanju mladostnikov.
Ključne besede:	prestopništvo, mladoletni prestopniki, starši, nadzor, starševski nadzor, doktorske disertacije
Kraj izida:	[Ljubljana
Založnik:	E. Bertok]
Leto izida:	2013
PID:	20.500.12556/DKUM-43009
UDK:	343.91-053.6(043.3)
COBISS.SI-ID:	2709482
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:IU98QHA4
Datum objave v DKUM:	11.12.2013
Število ogledov:	3425
Število prenosov:	365
Metapodatki:
Področja:	Ostalo FVV
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	PARENTAL MONITORING AND ADOLESCENTS' DELINQUENCY IN URBAN ENVIRONMENTS
Opis:	Although a social issue, juvenile delinquency still remains a very vague field. Early criminological research in the middle of the twentieth century stressed the role of parents in the upbringing of the child, while modern literature highlights the importance of the elements such as criminogenic setting and especially criminogenic peers. This doctoral thesis presents the results of SPMAD study (Study of Parental Monitoring and Adolescent Delinquency), a replication of the PADS+ study (Peterborough Adolescent Delinquency Study). Quantitative as well as qualitative research methods were employed to verify whether a link exists between parental monitoring/surveillance and adolescent delinquent acts. The study was conducted in 2011 in thirteen elementary schools and nine high schools in Ljubljana. It included surveys and interviews and a total of 818 surveys and interviews were collected. Of these, 409 participants attended the sixth class of primary school and 409 the first year of secondary school. The research results show that the crime committed was best predicted by the frequently used measurement tool first named "parental monitoring" and later renamed to "parental knowledge", since it measures how much parents know about the adolescent’s activities. This factor had an impact on the majority of regression models in both the primary school population, where it explained a quarter of variance of the dependent variable of alcohol intoxication in life, as well as in the high school population, where it explained almost a fifth of explained variance in the dependent variable of shoplifting and amphetamine use. In the primary school sample the second most significant factor “unsupervised leisure time with peers” had the greatest influence on the dependent variable of destroying other people's property, while in the secondary school sample the greatest impact was observed on alcohol intoxication (it had a minor impact on arrests, fights, smoking, using drugs). Discipline, the third most relevant part of the questionnaire, based on the explained variance of the dependent variables, was defined as physical punishment in the primary school questionnaire, while in high school questionnaire it was identified as parental enforcement of consequences in the case of unwanted adolescent behaviour. In accordance with similar studies conducted abroad, discipline exerted statistically significant impact only on the secondary school sample (i.e. in the absence of questions about physical punishment) with the dependent variables of theft, extortion, and use of amphetamines. With factors of attachment to family and family support a significant impact on delinquency was not observed. A study of different methods of parental monitoring/surveillance and its impact on adolescent delinquency has not yet been made in Slovenia. This study also represents the first application of the PADS+ methodology in the country. The findings contribute to the enrichment of Slovene criminology field and can furthermore be applied in practice: in education, social work (working with adolescents), as well as justice system (dealing with adolescents).
Ključne besede:	parental monitoring, monitoring, surveillance, adolescent, delinquency

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj