| Naslov: | DINAMIKA NASTAJANJA VIŠJIH ALKOHOLOV IN ESTROV V FERMENTIRANIH PIJAČAH IZ JEČMENOVEGA, KVINOJINEGA IN AJDOVEGA SLADU |
|---|
| Avtorji: | ID Brečko, Natalija (Avtor)
ID Kolar, Mitja (Mentor) Več o mentorju... 
ID Brodnjak-Vončina, Darinka (Komentor)
ID Košir, Iztok Jože (Komentor) |
|---|
| Datoteke: |  UNI_Brecko_Natalija_2014.pdf (3,70 MB)
MD5: BEB79C9F56D58F32DBAE3BF42772BC72
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
|
|---|
| Opis: | Namen diplomskega dela je bila uvedba in validacija analizne metode za določanje višjih alkoholov in estrov v pivu in pivu podobnih pijačah v odvisnosti od surovine in zaporednega števila fermentacij. Omenjene spojine v pivu nastajajo kot stranski produkti med procesom fermentacije in prispevajo predvsem k aromi piva tako v pozitivnem kot v negativnem smislu.
Pomembnejši alkoholi v pivu, ki smo jih določali so: metanol, 1-propanol, izobutanol (IUPAC nomenklatura: 2-metilpropan-1-ol), 2-metilbutanol, 3-metilbutanol ter 2-feniletanol. Pomembnejši analizirani estri so bili: etil acetat, izoamil acetat ter 2-feniletil acetat. Ti tvorijo tradicionalni nabor pomembnejših hlapnih spojin, ki se tudi najpogosteje spremljajo v pivu. Poleg tega smo poskušali določiti tudi: vicinalna diketona 2,3-butandion (diacetil) in 2,3-pentandion ter aldehida acetaldehid in trans-2-nonenal, ki so prav tako pomembni predstavniki arome piva.
Namen raziskave je bil validirati omenjeno metodo in ugotoviti ali je primerna za določanje vicinalnih diketonov in aldehida, primerjati vsebnosti zgoraj omenjenih hlapnih spojin v pivinah in pivu iz različnih surovin (ječmen, ajda, kvinoja) ter preučiti vpliv večkratne zaporedne uporabe kvasovke pri fermentaciji.
Kot metodo za določevanje smo uporabili plinsko kromatografijo destilata piva.
Rezultati nakazujejo, da tako surovina kot zaporedna fermentacija vplivata na končne koncentracije hlapnih snovi, kot tudi na potek njihovega nastanka med fermentacijo. Razlike pri ajdi v primerjavi z ječmenom niso tako velike, da bi močno vplivale na kvaliteto končnega produkta, pri kvinoji pa so odstopanja od tipičnega ječmenovega piva relativno velike, zato praktično ne more služiti kot brezglutenski nadomestek običajnega piva. Kvasovka, ki smo jo pri vseh eksperimentih uporabljali (S. pastorianus TUM 34/70) se je z vidika hlapnih spojin izkazala kot primerna za zaporedno fermentacijo ječmenove, ajdove in kvinojine pivine. |
|---|
| Ključne besede: | pivo, plinska kromatografija, alkoholi, estri, validacija, gluten |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [N. Brečko] |
|---|
| Leto izida: | 2014 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-43796 |
|---|
| UDK: | 543.544.3:663.476(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 17853718 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:PYHZDOT7 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 28.03.2014 |
|---|
| Število ogledov: | 2858 |
|---|
| Število prenosov: | 236 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | KTFMB - FKKT
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
