ČEVLJARSKO IZRAZJE V ROGAŠOVSKEM GOVORU

Mihalič, Sanja

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	ČEVLJARSKO IZRAZJE V ROGAŠOVSKEM GOVORU
Avtorji:	ID Mihalič, Sanja (Avtor) ID Koletnik, Mihaela (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	UNI_Mihalic_Sanja_2014.pdf (3,55 MB) MD5: B54BC2517E89305769F8623C0A847891
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	Pričujoče diplomsko delo z naslovom Čevljarsko izrazje v rogašovskem govoru prinaša narečno poimenovanje za čevljarsko izrazje v rogašovskem govoru prekmurskega goričkega podnarečja. Teoretični del prinaša po poglavjih glasoslovni in oblikoslovni oris rogašovskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. Oris je ponazorjen s primeri. Vsa teoretična izhodišča, po posameznih jezikovnih ravninah, so podkrepljena z rezultati v praktičnem delu. Ključni segment pričujočega diplomskega dela predstavlja slovar zbranega čevljarskega besedja s pomočjo informatorja Geze Kisilaka, ki se še vedno ukvarja s čevljarstvom. Je edini pomurski čevljar, ki čevlje izdeluje ročno in po meri. Z izumiranjem rokodelskih obrti izginja tudi staro poimenovalno izrazje, zato ima njegovo ohranjanje čevljarstva velik pomen za kulturno in jezikovno dediščino. Posnetek je po slušnem vtisu zapisan s transkriptivno pisavo, rezultat pa predstavljen v abecednem slovarju. Zbrano čevljarsko besedje v abecednem slovarju je razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Zapisani poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica, v prvi in drugi slovarski obliki, in besednovrstna oznaka. Nato sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsaki besedi je dodan primer iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Zbrano narečno gradivo je analizirano s stališča etimologije ter primerjano z iztočnicami v temeljnih slovarjih slovenskega knjižnega jezika in novejših prekmurskih narečnih slovarjih. Dobljeni rezultati dokazujejo, da je izvorno besedje slovanskega izvora, prevzeto besedje pa so v največji meri germanske izposojenke. Obravnavano staro besedje pozna le najstarejša generacija govorcev, pa še tu se zgodi, da ne v celoti. Pojavlja se tudi sodobno besedje, ki ga je prinesla industrializacija in ga pozna tudi mlajša generacija. Rezultati bodo lahko doprinos nadaljnjim raziskavam tega narečja in čevljarskega izrazja.
Ključne besede:	slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, rogašovski govor, čevljarsko izrazje.
Kraj izida:	Dolič
Založnik:	[S. Mihalič]
Leto izida:	2014
PID:	20.500.12556/DKUM-43820
UDK:	811.163.6'28
COBISS.SI-ID:	20469000
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:XM2TLJHD
Datum objave v DKUM:	07.04.2014
Število ogledov:	2220
Število prenosov:	246
Metapodatki:
Področja:	FF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	SHOEMAKING TERMINOLOGY IN THE ROGAŠOVCI LOCAL DIALECT
Opis:	This diploma work titled, Shoemaking terminology in Rogašovci local dialect, focuses on the naming of the shoe expressions in Prekmurje dialect, rogašovski speech. The theoretical part shows us the phonetics and morphology chapters of rogašovski speech, which according to Slovene dialectology is classified to the Pannonian dialect group. The description is illustrated with the examples. The theoretical starting points are substantiated by the single linguistic surfaces, that are shown in the practical results. The key element of the diploma work represents the shoe idioms dictionary which was written with the help of the informer Geze Kisilak, who is still active in the shoemaking trade. He is the only shoemaker from Pomurje, who manufactures shoes by hand and custom-made. With the extinction of the handmade trade, vanishes also the old idiomatic expressions of shoes. Therefore the preserving of the shoemaking trade has a tremendous meaning for the cultural and linguistic heritage. The result of the handwriting transcription is shown in the end in the alphabetical order in the dictionary. Listed shoe glossary in the dictionary is arranged alphabetically. The entry headword in the dictionary is followed by the transcription of the written dialect word, in the first and the second dictionary form and the word class sign. Followed by a word meaning, taken from the Dictionary of the Standard Slovene language. An example of recorded dialect material is added to each word, in which this dialect term is used. The collected dialect materials are etymologically analyzed and compared to dictionary entries of the basic dictionaries of the Dictionary of the Standard Slovene language and later Prekmurian dialect dictionaries. The gathered results prove that the root words are of Slovene origin, and that the borrowed words are mainly of German origin. Only the oldest generation is familiar to the old origin of words, and not even to all of them. It appears that there is also a modern vocabulary of shoe words that is known to a younger generation of industrialization. The gathered results will therefore be the contribution to the further research of the Prekmurje dialect and the idiomatic expressions of shoes.
Ključne besede:	Slovene language, dialectology, Pannonian dialect group, Prekmurje dialect, rogašovski speech, shoe idioms, idiomatic expressions of shoes.

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj