ODZIV EVROPSKE UNIJE NA DOLŽNIŠKO KRIZO SUVERENIH DRŽAV

Lamot, Aleksander

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	ODZIV EVROPSKE UNIJE NA DOLŽNIŠKO KRIZO SUVERENIH DRŽAV
Avtorji:	ID Lamot, Aleksander (Avtor) ID Oplotnik, Žan Jan (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	UNI_Lamot_Aleksander_2014.pdf (1,33 MB) MD5: 4A3220C7F9EFC91B310CA2E9B76A0A10
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:	Še pred koncem prvega desetletja po uvedbi skupne valute se je evro smatral kot eden največjih uspehov t.i. evropskega projekta. Skupna valuta je ustvarila vrsto pozitivnih učinkov kot je nizka inflacija ter zadolževanje po nizkih obrestnih merah kar je spodbujalo ekonomsko rast. Polega tega je olajšala trgovanje in ustvarila enoten kapitalski trg na katerem so se zmanjšali transakcijski stroški. Skupno valuto evro uporablja 18 od skupaj 28 držav EU. Finančna kriza, ki se je pričela leta 2008 in ima svoje korenine v prekomernem zadolževanju v hipotekarne posojila in izvedene instrumente, je jasno pokazala na pomanjkljivosti v arhitekturi evropskega finančnega sistema. Po recesiji, ki je nastopila zaradi finančne krize so javni dolgovi držav članic vidno narasli in v nekaterih državah dosegli tudi kritične vrednosti. Posledično je v evro območju v letu 2010 nastopila dolžniška kriza, ki je tudi pokazala pomanjkljivosti v evropski monetarni in fiskalni politiki in tako načela pozitivno podobo ekonomske in monetarne unije ter skupne valute. Ko se je dolžniška kriza razširila je bilo jasno, da EU nima na voljo mehanizmov in instrumentov pri reševanju dolžniške krize kakor tudi finančne krize. Reševanje finančnih težav držav članic so se najprej lotili z uvedbo dvostranskih in začasnih mehanizmov, ki so začasno stabilizirali finančne trge vendar pa niso bili ustrezna podlaga za reševanje morebitnih dolžniških kriz v prihodnosti. Glavni cilj naše naloge je bil ugotoviti ali so izvedeni ukrepi pri reševanju dolžniške krize dovolj učinkoviti ter oceniti prihodnje strukture EMU integracije in opredeliti možne rešitve iz krize. EU je na krizo odgovorila z poostrenim proračunskim in makroekonomskim nadzorom, z ustanovitvijo stalnega mehanizma za finančno stabilnost, z posredovanjem likvidnosti stabilnih držav in ECB in z postopki za bančno in fiskalno unijo. V naši nalogi smo ugotovili, da so uvedeni postopni ukrepi in mehanizmi uspeli stabilizirati situacijo in so v letu 2013 omogočili izhod iz recesije. V začetku 2014 so že vidni znaki okrevanja in postopno kažejo na okrepljeno ekonomsko rast v naslednjih letih. Z že uvedenimi ukrepi in postopno uvedbo reform t.i. prave ekonomske in monetarne unije je EU na dobri poti proti izhodu iz krize kar bo tudi temelj, da bodo države članice evro območja lažje absorbirale morebitne krize v prihodnosti.
Ključne besede:	EMU, dolžniška kriza, mehanizem za stabilnost evra, EFSF, EFSM, ESM, začasni mehanizem, Grčija, Irska, Ciper
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[A. Lamot]
Leto izida:	2014
PID:	20.500.12556/DKUM-44253
UDK:	338.24
COBISS.SI-ID:	11769884
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:XU0HCNZR
Datum objave v DKUM:	04.08.2014
Število ogledov:	4130
Število prenosov:	517
Metapodatki:
Področja:	EPF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	SOVEREIGN DEBT CRISIS - THE EU´ S COMPREHENSIVE RESPONSE
Opis:	Before the end of the first decade after the introduction of the common currency the euro was considered as one of the major achievements of the European project. The common currency has created a range of positive effects like low inflation and borrowing at low interest rates which is promoting economic growth. Furthermore, it facilitated trade, created a single market and reduced transaction costs. The euro is the common currency of 18 out of 28 EU countries. The financial crisis which started in 2008 and has its roots in excessive debt and investments in toxic derivatives clearly showed weaknesses in the architecture of Europe’s financial system. The recession which was caused by the financial crisis resulted that the public debt increased in Member States and in some countries reached critical values. Consequently, in 2010 the euro area sovereign debt crisis emerged. It showed deficits in European monetary and fiscal policy and therefore it reduced the positive image of Economic and Monetary Union and the common currency. When the sovereign debt crisis spread it was clear that the EU did not have available mechanisms and instruments in tackling the debt crisis and the financial crisis. Handling financial difficulties of the Member States have been tackled first through the introduction of bilateral mechanisms and temporary mechanisms in order to temporarily stabilise the financial markets but were not the appropriate basis to resolve potential debt crises in the future. The main objective of our work was to assess, if the implemented actions are sufficient to tackle the debt crisis and assess future architecture of the EMU integration and to identify possible solutions to the crisis. The EU has responded to the crisis with more stringent budgetary and macroeconomic surveillance, through the establishment of a permanent financial stability mechanism, by providing liquidity through the ECB and started the procedures for banking and fiscal union. In our work, we found that the introduction of the measures and mechanisms stabilised the situation and in 2013 we were able to exit the recession. The beginning of 2014 is already showing signs of recovery and gradually points to stronger economic growth in the coming years. With measures already in place and the gradual introduction of the “genuine Economic and Monetary Union", the EU is well on the way to exit from the crisis which will also be a cornerstone for the euro-area Member States to easily absorb potential crises in the future.
Ključne besede:	EMU, sovereign debt crisis, stability mechanisms, EFSF, EFSM, ESM, temporary mechanisms, Greece, Ireland, Cyprus

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj