| Naslov: | Klinična preskušanja: javno mnenje in pomen |
|---|
| Avtorji: | ID Marečić, Violeta (Avtor) ID Kokol, Peter (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | MAG_Marecic_Violeta_2014.pdf (921,12 KB) MD5: 9906C7E2852207595ECB01920B4C62EE
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
|
|---|
| Opis: | Sodelovanje v kliničnem raziskovanju doprinese k medicinski znanosti in progresivni medicinski obravnavi v družbi. Sodelovanje poveča ugled bolnišnic, zadovoljstvo raziskovalcev in zdravnikov ter bolnišnicam daje kompetitivne prednosti. Neizogibno za uspeh v kliničnih raziskavah je, da morata postati odgovornost in obveza del strateškega planiranja znotraj bolnišnic, za kar se mora zgoditi kulturni premik v podpori kliničnim raziskavam. Danes skoraj 70 % raziskav poteka znotraj državnega zdravstvenega sistema. Ker so klinične raziskave za javne ustanove še vedno relativno nove, odgovorni v javnih zavodih k njim pogosto pristopajo kot k neobveznim dejavnostim, kar ima za posledico neučinkovito izvajanje storitev (Bookbinder, 2014). Anketiranci, ki menijo, da je priporočilo zdravnika pomembno pri odločitvi, bi se v večji meri udeležili kliničnih študij, če bi jim jih priporočil zdravnik. Za klinične raziskave je slišala večina polnoletnih prebivalcev občine Maribor, vendar pa jih večina ne ve, kje trenutno poteka katera od kliničnih raziskav, kar kaže na slabo informiranost, ki je tudi glavni razlog za to, da se ljudje ne odločajo za sodelovanje. Najpogostejši vir informacij o kliničnih študijah so mediji. Anketiranci bi najpogosteje iskali podatke na internetu, kar pomeni, da je treba portal eZdravje dopolniti z mrežami registrov različnih kliničnih raziskav oziroma osmisliti portal iniciative za klinične študije z mrežo sodelujočih zdravnikov. Anketiranci so v večji meri (53 %) mnenja, da se kršijo standardi dobre klinične prakse, s tem ko se bolnika brez predhodnih informacij ali svobodne privolitve vključi v študijo. Na osnovi tega sklepamo, da ljudje preslabo poznajo klinične raziskave in si jih napačno interpretirajo. Klinične raziskave namreč potekajo pod strogim nadzorom. Polovica anketirancev meni, da ne prejemajo zdravstvene oskrbe, ki bi temeljila na zadnjih dosežkih. Anketiranci tudi niso prepričani v konkurenčnost slovenskega zdravstva. Odnos do kliničnih raziskav je v Sloveniji v 44 % pozitiven in v 44 % niti pozitiven niti negativen, kar govori v prid dobremu odnosu do kliničnih raziskav. Anketiranci menijo (47,1 %) da imajo slovenski zdravniki in zdravstveni delavci največjo odgovornost pri poučevanju javnosti o kliničnih raziskavah. Velika večina anketiranih (95 %) je pripravljenih deliti svoje zdravstvene informacije, še zlasti če bi imeli priložnost izboljšati svoje zdravje. Jemanje zdravil in prejemanje injekcij kot del klinične študije bi skoraj polovico vprašanih odvrnila od sodelovanja v klinični raziskavi. |
|---|
| Ključne besede: | klinična raziskava, medicina, javno mnenje |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [V. Marečič] |
|---|
| Leto izida: | 2014 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-44328  |
|---|
| UDK: | 659.2:61(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 2030244  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:F8ODXLMW |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 10.07.2014 |
|---|
| Število ogledov: | 2609 |
|---|
| Število prenosov: | 195 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | FZV
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |